Vpliv COVID-19 na tek rokov v sodnih in upravnih postopkih (NA VOLJO POSODOBLJENA OBJAVA)

Resnost situacije v zvezi s koronavirusno boleznijo COVID-19 je v zadnjih dneh oblastne organe prisilila v to, da so sprejeli številne predpise in ukrepe, ki jih bomo še naprej sproti objavljali in komentirali v naših prispevkih. Ti so bili po svoji naravi večinoma vsebinski oz. materialnopravni (npr. ukrepi za pomoč gospodarstvu, prepoved prodaje blaga in storitev potrošnikom, prepoved javnega prevoza). Obenem pa se je treba zavedati, da imajo lahko za gospodarstvo in ostale subjekte pomembne posledice tudi vprašanja, povezana s tekom procesnih rokov v sodnih in upravnih postopkih, kot tudi vprašanja teka materialnopravnih rokov. Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, so bili določeni ukrepi glede teka teh rokov že sprejeti, določeni pa pred nedavnim predlagani in še čakajo na potrditev oz. uveljavitev.

(OPOMBA: Dne 30. 3. 2020 smo objavili posodobljeno različico tega prispevka, ki je na voljo na povezavi https://www.jadek-pensa.si/vpliv-covid-19-na-tek-rokov-v-sodnih-in-upravnih-postopkih-posodobljeno-30-3-2020/)

Sodni postopki

Kot smo pisali že v enem izmed prejšnjih prispevkov, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 13. 3. 2020 sprejelo odredbo o posebnih ukrepih, skladno s katero lahko vsa sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, ki so navedene v 83. členu Zakona o sodiščih. Procesni roki razen v teh nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi (odredba in na njeni podlagi določeni drugi ukrepi bodo trajali do javno objavljenega preklica, vendar najdlje do 16. 5. 2020).

Treba je opozoriti, da navedena odredba Vrhovnega sodišča vpliva samo na procesne roke, ne pa tudi na materialnopravne roke (npr. v primeru tožb zaradi nezakonitosti odpovedi delovnega razmerja, uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe). Roki za opravo teh dejanj torej glede na trenutno veljavne predpise tečejo normalno naprej, vendar pa se to v prihodnjih dneh utegne spremeniti (več o tem v nadaljevanju).

Prav tako odredba Vrhovnega sodišča ne vpliva na tek zastaralnih rokov. Obligacijski zakonik v členih 359 in 360 sicer določa, kdaj pride do zadržanja zastaranja oz. kdaj zastaranje ne teče. Med drugim do tega pride 1) med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, izrednim ali vojnim stanjem in 2) ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. V Sloveniji izredno stanje (v skladu z določili Ustave RS) ni bilo razglašeno, prav tako bi bilo težko trditi, da upniki zaradi nepremagljivih ovir ne morejo zahtevati sodne izpolnitve obveznosti (glede na odredbo Vrhovnega sodišča lahko s sodišči poslujejo po pisni poti). Zato se zdi bolj verjetno, da zadržanje zastaranja na teh podlagah ne pride v poštev in je treba iz previdnosti šteti, da zastaralni roki tečejo. Kljub temu pa obstaja možnost, da bi glede na razglašeno epidemijo in s tem povezane interventne ukrepe vendarle lahko trdili, da gre v Sloveniji (in širše) dejansko za izredno stanje oz. da ne glede na možnost pisnega poslovanja s sodišči konkretne okoliščine predstavljajo nepremagljive ovire. Posledica v obeh primerih bi bila, da zastaranje v tem času ne bi teklo.

V vsakem primeru pa se glede na člen 345 Obligacijskega zakonika pravila o zastaranju, vključno s pravili o zadržanju zastaranja, ne uporabljajo za materialne prekluzivne roke (tj. roke, v katerih je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena). Tek teh rokov ni prekinjen niti na podlagi odredbe Vrhovnega sodišča niti neposredno na podlagi Obligacijskega zakonika zaradi razglasitve epidemije (tudi če epidemija v konkretnem obsegu predstavlja izredno stanje).

Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, pa je v zakonodajnem postopku Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki bo predvidoma prekinil tek vseh rokov materialnega prava.

Upravni postopki

Zgoraj navedena odredba Vrhovnega sodišča velja le za sodne, ne pa tudi za upravne postopke. Zato se v upravnih postopkih zaenkrat uporabljajo splošna pravila, brez izjem.

V Zakonu o upravnem postopku je sicer določeno, da v primeru prekinitve posameznega postopka prenehajo teči vsi roki, določeni za procesna dejanja (v času prekinitve postopka ne teče niti rok za izdajo odločbe in odločbe o pritožbi). Vendar pa med primeri, ko pride do prekinitve postopka, ni nobenega takega, ki bi upravnim organom dajal možnost, da bi zaradi situacije v zvezi z boleznijo COVID-19 prekinili upravne postopke. Zato procesni roki v upravnih postopkih zaenkrat tečejo normalno naprej.

Enako velja tudi za materialnopravne roke – enako kot v primeru uveljavljanja pravic pred sodišči, tudi pri uveljavljanju pravic pred upravnimi organi ti roki tečejo normalno naprej, saj zaenkrat ni bila uveljavljena nobena izjema od teh pravil. Enako velja za obveznosti.

Tudi za upravne postopke velja, da bo Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), če bo sprejet, predvidoma prekinil tek vseh rokov za izpolnitev materialnih obveznosti in uveljavljanje materialnih pravic.

Predlog zakonskih sprememb

Kot opozorjeno zgoraj, pa se navedena pravna ureditev teka rokov v sodnih in upravnih postopkih utegne v kratkem spremeniti.

Vlada RS je namreč na dopisni seji dne 16. 3. 2020 določila besedilo predloga Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) in ga predložila v obravnavo Državnemu zboru po nujnem postopku.

Predlog zakona predvideva, da nehajo teči vsi roki za uveljavljanje pravic strank sodnih postopkov, določeni z zakonom (drugače od odredbe Vrhovnega sodišča torej predlog zakona prenehanje teka rokov veže tudi na materialnopravne roke). Glede na predlog zakona prenehajo teči tudi vsi sodni (procesni) roki, razen v nujnih sodnih zadevah (kar je bilo sicer določeno že v odredbi Vrhovnega sodišča). Teči neha tudi rok za vložitev ustavne pritožbe. Poleg tega daje predlog zakona predsedniku Vrhovnega sodišča pristojnost, da z odredbo določi zadržanje teka procesnih rokov tudi v določenih zadevah, ki so glede na 83. člen Zakona o sodiščih nujne.

Tudi glede rokov v upravnih in drugih javnopravnih zadevah predlog zakona predvideva prekinitev vseh, tako procesnih kot materialnopravnih, rokov, razen v nujnih zadevah. Glede na predlog zakona v času trajanja posebnih ukrepov ne bi tekli niti roki za opravljanje procesnih dejanj strank med postopkom niti roki za izpolnitev materialnih obveznosti, ki so naloženi z upravnim aktom. Roki za uveljavitev materialnopravnih pravic v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po predlaganem zakonu, bi se podaljšali tako, da bi se iztekli 8. dan od dneva prenehanja ukrepov (pri čemer bi se štelo, da z iztekom tega roka preneha tudi pravica, rok za uveljavitev katere se je takrat iztekel).

Poleg tega Vladi Republike Slovenije predlog zakona daje pravno podlago da lahko sprejme tudi dodatne ukrepe.

V predlogu zakona je časovno obdobje veljavnosti zakona tudi časovno zamejeno, saj bi ukrepi veljali le za čas do prenehanja razlogov zanje, vendar najdlje do 1. 7. 2020.

Ni odveč poudariti, da dokler predlagani zakon ni sprejet, materialnopravni roki tečejo dalje, kot je veljalo doslej, s tem, da bi bilo možno dokazovati, da zastaralni roki vseeno ne tečejo, kot je bilo pojasnjeno zgoraj.