Vpliv COVID-19 na tek rokov v sodnih in upravnih postopkih (POSODOBLJENO 30. 3. 2020)
Resnost situacije v zvezi s koronavirusno boleznijo COVID-19 je v zadnjih dneh in tednih oblastne organe prisilila v to, da so sprejeli številne predpise in ukrepe, ki jih bomo še naprej sproti objavljali in komentirali v naših prispevkih. Ti so bili po svoji naravi večinoma vsebinski oz. materialnopravni (npr. ukrepi za pomoč gospodarstvu, prepoved prodaje blaga in storitev potrošnikom, prepoved javnega prevoza). Vseeno pa se je treba zavedati, da imajo lahko za gospodarstvo in ostale subjekte pomembne posledice tudi vprašanja, povezana s tekom procesnih rokov v sodnih in upravnih postopkih, kot tudi vprašanja teka materialnih rokov. Kot bo predstavljeno v nadaljevanju, so bili določeni ukrepi sprejeti tudi glede teka rokov, nazadnje v obliki Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ).
(OPOMBA 1: To je posodobljena različica prispevka, ki je bil objavljen dne 18. 3. 2020 in je na voljo na povezavi https://www.jadek-pensa.si/vpliv-covid-19-na-tek-rokov-v-sodnih-in-upravnih-postopkih/.)
(OPOMBA 2: O najnovejših ukrepih na področju sodnih in upravnih postopkov, uveljavljenih z novelo ZZUSUDJZ-A, ki je začela veljati dne 1. 5. 2020, smo pisali v prispevku, ki je na voljo na povezavi https://www.jadek-pensa.si/rahljanje-ukrepov-na-podrocju-sodnih-in-upravnih-postopkov-novela-zzusudjz-a/.)
Sodni postopki
Kot smo pisali v enem izmed prejšnjih prispevkov, je v zvezi s tekom rokov v sodnih postopkih prvo reagiralo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je dne 13. 3. 2020 sprejelo odredbo o posebnih ukrepih, skladno s katero lahko vsa sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, ki so navedene v 83. členu Zakona o sodiščih (Odredba Vrhovnega sodišča in na njeni podlagi določeni drugi ukrepi bodo trajali do javno objavljenega preklica, vendar najdlje do 16. 5. 2020). Procesni roki razen v teh nujnih zadevah v času trajanja posebnih ukrepov ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Domet odredbe Vrhovnega sodišča je torej razmeroma omejen, saj vpliva samo na procesne, ne pa tudi na materialne roke.
Ureditev teka rokov pa se je bistveno spremenila z uveljavitvijo Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ), ki je bil objavljen dne 28. 3. 2020 in začel veljati dne 29. 3. 2020.
ZZUSUDJZ namreč določa, da za čas trajanja razlogov za sprejete ukrepe (prenehanje teh razlogov bo ugotovila Vlada s sklepom, objavljenim najkasneje 1. 7. 2020) nehajo teči vsi roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom. Bistveno drugače od odredbe Vrhovnega sodišča ZZUSUDJZ prenehanje teka rokov torej določa tako za procesne kot tudi za materialne roke.
Enako kot na podlagi odredbe Vrhovnega sodišča v skladu z ZZUSUDJZ prenehajo teči vsi roki v sodnih zadevah oz. procesni roki (npr. rok za odgovor na tožbo, rok za vložitev pravnega sredstva). Tudi v skladu z ZZUSUDJZ izjema velja za nujne sodne zadeve, ki so določene v 83. členu Zakona o sodiščih, kjer ti roki tečejo normalno naprej.
Za razliko od ureditve v odredbi Vrhovnega sodišča pa od uveljavitve ZZUSUDJZ dalje ne tečejo niti materialni roki (npr. v primeru tožb zaradi nezakonitosti odpovedi delovnega razmerja, uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, uveljavljanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe). V tem času torej velja, da je tek teh rokov zadržan, zato za stranke ni nevarnosti izgube pravice. Poleg tega v skladu z ZZUSUDJZ neha teči tudi rok za vložitev ustavne pritožbe.
Glede vročanja sodnih pisanj ZZUSUDJZ nima posebnih določb (še naprej pa velja Odredba Vrhovnega sodišča, ki določa, da se sodna pisanja ne vročajo). Poleg tega daje ZZUSUDJZ predsedniku Vrhovnega sodišča dodatno pristojnost, da z odredbo določi, da tudi določene zadeve, ki so v 83. členu Zakona o sodiščih določene kot nujne, ne štejejo za nujne in torej zadržanje teka procesnih rokov velja tudi v teh zadevah. Velja tudi izjema, da sprejeti ukrepi predsednika Vrhovnega sodišča ne glede na določbo 83.a člena Zakona o sodiščih lahko trajajo, dokler trajajo ukrepi po ZZUSUDJZ.
ZZUSUDJZ za konec določa še, da v primeru, ko sodišče zaradi tehtnih razlogov, ki so nastali na strani sodišča, ne more odločati o nujnih zadevah, predsednik neposredno višjega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, kot tudi, da lahko sodnik ali predsednik senata pod določenimi pogoji začasno izključi javnost celotne glavne obravnave ali njenega dela.
Upravni postopki
Zgoraj navedena odredba Vrhovnega sodišča ureja le tek rokov v sodnih, ne pa tudi v upravnih postopkih. Bistveno drugače velja za ZZUSUDJZ, ki je uredil tudi tek rokov v upravnih zadevah (in drugih javnopravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po Zakonu o splošnem upravnem postopku).
ZZUSUDJZ namreč določa, da v času trajanja posebnih ukrepov po ZZUSUDJZ ne tečejo niti roki za opravljanje procesnih dejanj strank niti roki za izpolnitev materialnih obveznosti. Prav tako ne tečejo niti roki za opravljanje procesnih dejanj upravnih in drugih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil in roki za izdajanje upravnih aktov. Pri tem ZZUSUDJZ določa nekatere izjeme, v katerih se tek rokov v posamičnih upravnih zadevah ne prekine (npr. če obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti).
V zvezi z navedenim se roki za uveljavitev materialnih pravic v upravnih zadevah, ki se iztečejo v času izvajanja ukrepov po ZZUSUDJZ, podaljšajo tako, da se iztečejo 8. dan od dneva prenehanja ukrepov po ZZUSUDJZ (če z iztekom roka za uveljavitev pravice preneha tudi sama pravica, se šteje, da tudi ta pravica preneha z iztekom tega roka).
V skladu z ZZUSUDJZ ne tečejo niti roki v prekrškovnih zadevah, razen roki pred prekrškovnim organom, ki v določenih primerih lahko (izjemoma) začne ali nadaljuje postopek o prekršku.
Glede poslovanja upravnih organov ZZUSUDJZ med drugim določa, da se ne omogoča vlaganje pisnih in ustnih vlog ter dajanje ustnih izjav pri organu, razen vlog za uveljavitev pravic, ki se obravnavajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku; da se pisne vloge lahko vlagajo po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto vložnika mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način; da se ustne obravnave in druga procesna dejanja, kjer so uradna oseba, stranka ali drug udeleženec lahko v neposrednem stiku, ne izvajajo, razen v nujnih zadevah; in da se izključi javnost pri vseh procesnih dejanjih.
Za razliko od ureditve sodnih zadev ZZUSUDJZ glede upravnih zadev ureja tudi vročanje, saj določa, da se osebno vročanje dokumentov v upravnih zadevah ne opravlja, razen v nujnih zadevah. V primeru, da je osebna vročitev opravljena po uveljavitvi ZZUSUDJZ, pa ne gre za nujne zadeve, roki začnejo teči naslednji dan po objavi sklepa Vlade o prenehanju razlogov za sprejete ukrepe (najkasneje pa 2. 7. 2020). Prav tako ZZUSUDJZ ureja vročanje v prostorih organa in z javnim naznanilom.
