5.5.2020
COV
> COVID-19

Pregled pomembnejših določb Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (MEGA KORONA ZAKON) (POSODOBLJENO 4. 5. 2020)

Vpliv epidemije virusa COVID-19 je globok in povzroča vse od preobremenitve medicinske infrastrukture, omejitve potovanj, karanteno, ukrepe socialnega distanciranja ter pomembne motnje v svetovnem in lokalnem gospodarstvu. Zato je zakonodajalec predstavil prvi sveženj interventnih ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19 ob hkratni omilitvi njenih posledic za državljane in gospodarstvo - Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (»ZIUZEOP«, imenovan tudi Mega korona zakona). Mega korona zakon je bil objavljen v petek, 10. 4. 2020, veljati pa je začel z naslednjim dnem, 11. 4. 2020. Poleg tega pa je bil zakon že noveliran (novela poimenovana »ZIUZEOP-A«), pri čemer je novela stopila v veljavo v petek, 1. 5. 2020. Spodaj smo pripravili povzetek najpomembnejših določb Mega korona zakona, skupaj s spremembami novele ZIUZEOP-A, predvsem z vidika gospodarstva. Spodnji prispevek ne vključuje vprašanj delovnega prava, ker je podroben pregled vseh delovnopravnih vidikov ZIUZEOP pripravljen v prispevku z naslovom PROTIKORONA PAKET – aktualni ukrepi za pomoč delodajalcem (POSODOBLJENO 29. 4. 2020), ki ga najdete na naši spletni strani med objavami.

(OPOMBA: To je posodobljena različica prispevka, ki je bil objavljen dne 14. 4. 2020 in je na voljo na povezavi https://www.jadek-pensa.si/pregled-pomembnejsih-dolozb-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-zajezitev-epidemije-covid-19-in-omilitev-njenih-posledic-za-drzavljane-in-gospodarstvo-mega-korona-zakon/.)

INSOLVENČNO PRAVO

ZIUZEOP ni spremenil definicije insolvence, kot jo določa ZFPPIPP

Pri presoji insolventnosti je še vedno potrebno upoštevati Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (»ZFPPIPP«) v nespremenjenem besedilu, kot je veljal pred razglasitvijo epidemije, saj ZIUZEOP ni spremenil ali prekinil učinkovanje člena 14 zakona. Tudi danes velja, da je trajnejša nelikvidnost vzrok za insolventnost1.

Dolžniki, ko presojajo lastno insolvenco, morajo opraviti analizo likvidnosti oziroma nelikvidnosti (i) ex-post, torej analizo že obstoječih dejstev (recimo ali je/ni dolžnik v določenem časovnem obdobju za nazaj, gledano iz točke ocenjevanja, poravnal zapadlih obveznosti) in (ii) ex-ante¸ torej analizo bodoče sposobnosti dolžnika (ali bo imel dolžnik v določenem časovnem obdobju (bodočnosti) zadosti denarnih ali drugih likvidnih finančnih sredstev, s katerimi bo lahko poravnal svoje obveznosti, ki bodo zapadle v tem bodočem kratkoročnem obdobju2. V zadnjem primeru gre torej za današnjo presojo bodoče sposobnosti dolžnika, ali bo lahko dolžnik v naslednjem kratkoročnem obdobju poravnaval svoje obveznosti, ki bodo zapadale v tem bodočem kratkoročnem obdobju.

Kaj je ZIUZEOP spremenil na področju insolvence

V členih 77. do 81. je ZIUZEOP predvidel možnost odloga plačila obveznosti dolžnikov (gospodarskih družb in zadrug), ki izhajajo iz kreditnih pogodb, sklenjenih na podlagi Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah3, in sicer za 12 mesecev. Dolžnik mora vložiti prošnjo za odlog na MGRT, v kateri opiše svoj poslovni položaj, če pa je dolžniku bilo prepovedano poslovanje, opis poslovnega položaja ni potreben. Če pa se je dolžnik zaradi posledic epidemije znašel v coni insolvence, pa ZIUZEOP dovoljuje tudi ugodnejši dogovor dolžnika z MGRT.

ZIUZEOP (člen 95) je dodal nov razlog insolvence, to je enomesečno zamudo izplačil plač in prispevkov, potem ko je subjekt prejel povračila zanje od države na podlagi interventnih predpisov. Gre za domnevo, ki je ni moč ovreči.

ZIUZEOP (člen 96 (1)) pa je odvezal poslovodstva v primeru nastopa insolvence vložiti predlog za začetek stečaja ali prisilne poravnave za čas razglasitve epidemije in še 3 mesece po tem.

Prav tako je ZIUZEOP (člen 96 (2)) odvezal poslovodstva, da skličejo skupščino zaradi povečanja osnovnega kapitala družbe, če bi jo morali sklicati za odpravo insolvence po predvidenih ukrepih družbe za odpravo insolvence. Te obveznosti morajo poslovodstva začeti izvajati v enem mesecu po prenehanju ukrepov po ZIUZEOP, torej po 31. 5. 2020 oziroma po 30. 6. 2020.

Prav tako je po ZIUZEOP (člen 97) podaljšan (i) rok, za katerega sodišče lahko odloži odločanja o upnikovem predlogu začetka stečaja in (ii) rok, v katerem dolžnik lahko opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečaja, ker bo sam z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil insolvenco, iz 2 mesecev na 4 mesece.

ZFPPIPP še vedno velja

Glede na (pre)široko definicijo insolvence v ZFPPIPP za čas, dokler gospodarstvo ne okreva po sedanji krizi, je potrebno vedeti, da:

nastop insolvence (nastop tega položaja po ZIUZEOP ni odložen) uvaja mnoge druge spremembe v poslovanju dolžnikov, poleg odgovornosti poslovodstev, ki so lahko škodljive za izhod družb iz krize;

poslovodstvo do nastopa insolvence vodi posle družbe v dobro družbe in se njegova odgovornost presoja po »Business Judgement Rule«, z nastopom insolvence pa mora poslovodstvo družbo upravljati bistveno bolj konzervativno z osnovnim ciljem ohranitve vrednosti za upnike, tvegani posli niso več dovoljeni in se presojajo drugače kot pred insolvenco. Odgovornosti poslovodstev s tem v zvezi ZIUZEOP ni spremenil;

insolventna družba (člen 34 ZFPPIPP) lahko po nastopu insolvence opravlja le nujne posle (plačuje le tekoče dobave, redne stroške, mora vse upnike obravnavati enako, ne sme plačevati starih dolgov itd.);

da bo zaradi nenormalnega in nedelujočega trga izdelava (i) realnih bilanc družb in (ii) realnih napovedi poslovanja družb, dokler se ne vzpostavijo nove tržne razmere, nemogoča oziroma vsaj zelo otežena;

da je navedeno v prejšnji alineji pogoj (i) za poslovodstvo, da se lahko odloči in predlaga smiseln insolvenčni postopek, (ii) za sodišče (pritrdilno mnenje pooblaščenega ocenjevalca podjetij je obvezna priloga predloga za začetek postopka prisilne poravnave), da ga uvede in (iii) za upnike, da se lahko informirano odločajo o potrebnih ukrepih za rešitev insolvence pri dolžniku;

da so orodja, ki so na razpolago v ZFPPIPP, bila prirejena za reševanje prejšnje finančne krize in ne sedanje krize, povezane z nelikvidnostjo družb, ter so prirejena dejstvu, da so v prejšnji krizi banke, kot največji upniki, bile sposobne učinkovito in hitro prestrukturirati dolžnike;

da so obstoječi lastniki družb že z začetkom prisilne poravnave ob svojo lastnino in še to po likvidacijski vrednosti sredstev, čeprav je cilj prisilne poravnave izhod družbe iz insolvence kot delujoče družbe. Če bodo obstoječi lastniki tisti, ki bodo lahko največ naredili (poleg bank in države), da se gospodarstvo izvije iz »uvožene« krize, je potrebno njihov položaj v insolvenci, kot je določen v ZFPPIPP, nadgraditi.

Ugotoviti je, da je na insolvenco tudi v času epidemije in po njej potrebno gledati z nespremenjenimi merili. Epidemija in stanje gospodarstva ne bosta, razen v obsegu navedenega v točki 2 zgoraj, razlog za noben »popust« pri ugotavljanju odgovornosti poslovodstev in pri presoji sedanjih poslov.

Več na https://www.jadek-pensa.si/pravni-razmisleki-o-likvidnosti-posodobljeno-30-4-2020/.

ZIUZEOP IN DAVKI

Predvideni interventni ukrepi s področja davkov za letošnje leto predvidevajo določene posebnosti, ki odstopajo od običajnih pravil4.

  1. Obroki predhodne akontacije dohodnine od davka iz dejavnosti, ki običajno dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani do v desetih dneh od dospelosti, se v obdobju po uveljavitvi zakona do 31. maja 2020 ne plačajo in se ne štejejo za obračune.
  2. Obroki akontacije za davek od dohodkov pravnih oseb, ki običajno dospejo v plačilo zadnji dan obdobja, na katerega se nanašajo, in morajo biti plačani v desetih dneh po dospelosti, se v obdobju po uveljavitvi zakona do 31. maja 2020 ne plačajo in se ne štejejo za obračunane.
  3. Davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih se določi v višini 50 % katastrskega dohodka (in ne 100 % kot običajno), kot je ugotovljeno po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020 in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 % pavšalne ocene dohodka (in ne 70 % kot običajno).
  4.  V postopkih davčne izvršbe, ki tečejo po ZDavP-2, se z dnem uveljavitve zakona zadrži izvrševanje sklepov o izvršbi.

Socialni prispevki

V nadaljevanju povzemamo še izredne ukrepe v povezavi z oprostitvami plačila socialnih prispevkov. Pri tem bi opozorili, da pravne osebe, ki bodo uveljavljale oprostitve iz točk 1. in 3., v letu 2020 ne smejo deliti dobička, izplačati plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu (izplačila ne smejo biti izvedena po dnevu od uveljavitve zakona) in nakupiti lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev. V primeru, da bo prišlo do tovrstnih izplačil oziroma nakupov, bodo morale pravne osebe namreč prejeta sredstva vrniti, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi. Možnosti, ki jih imajo pravni subjekti, so sledeče:

  1. Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače skladno z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja ter prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje veljavnosti ukrepov iz zakona ZIUZEOP-A, vendar največ do nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (prispevke za socialna zavarovanja v celoti plačuje Republike Slovenija).
  2. Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2, razen za delavce, ki so na začasnem čakanju na delo oziroma odsotni z dela zaradi višje sile, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako delodajalca kot zavarovanca, od plač oziroma tistih nadomestil plač, ki bremenijo delodajalca, ter prispevkov za poklicno zavarovanje za obdobje veljavnosti ukrepov iz zakona ZIUZEOP-A. Ta ugodnost pa ne velja za neposredne in posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020. Socialni prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, za starševsko varstvo in za zaposlovanje pa so še zmeraj obveznost delodajalca oziroma delavca.
  3. Samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve ZIUZEOP-A v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene na podlagi prvega odstavka 15. člena in 16. člena ZPIZ-2, in kmetje, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2 in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi podlagi, ter verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti so za obdobje veljavnosti ukrepov iz ZIUZEOP-A oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti. Do oprostitve niso upravičene osebe, ki ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti. Zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje za oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost po tej točki, prispevke v obračunu prispevkov samo obračunajo.

Dodatne davčne olajšave

Davčni zavezanci po ZDDPO-2 ter zavezanci po ZDoh-2, ki dosegajo dohodke iz dejavnosti, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, bodo lahko uveljavljali dodatno zmanjšanje davčne osnove za celoten znesek izplačil v denarju za namen odprave posledic epidemije COVID-19, in sicer za izplačila na za ta namen posebej oblikovan transakcijski račun Republike Slovenije ali druge države članice EU, ki ni Slovenija, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

Oprostitev plačila DDV od mask in medicinske opreme

Od vključno 13. marca 2020 do vključno 31. julija 2020 so dobave zaščitnih mask in posamezne medicinske opreme v skladu z Sklepom Komisije (EU) 2020/491 z dne 3. aprila 2020 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz na blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020, oproščene plačila DDV oziroma se ohrani pravica do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

a) blago je namenjeno za enega izmed naslednjih namenov:

  • brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij iz točke b) tega odstavka, ali
  • brezplačno uporabo subjektov, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, v zvezi z zdravstveno oskrbo oseb, ki jih je prizadela epidemija, pod pogojem, da blago ostane v lasti organov in organizacij iz točke b) tega odstavka,

b) blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo ali je blago dobavljeno za račun teh organov in organizacij ali blago iz druge države članice pridobi druga oseba za račun teh organov in organizacij.

SPREMEMBE GLEDE ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI KREDITOJEMALCEV (ČLEN 19 ZIUZEOP-A)

O spremembah glede odloga plačila obveznosti kreditojemalcev po Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) smo pisali v prispevku na naslednji povezavi: https://www.jadek-pensa.si/odlog-placila-obveznosti-kreditojemalcev-v-luci-zadnjih-sprememb-in-dopolnitev-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-zajezitev-epidemije-covid-19-in-omilitev-njenih-posledic-za-drzavljane-in-gospodarstvo/.

SPREMEMBE GRADBENE ZAKONODAJE

Zakonodajalec je s ciljem hitrejšega gospodarskega okrevanja po finančni krizi, ki bo nastala kot posledica epidemije COVID-19, predvidel tudi hiter zagon investiranja države, občin in zasebnih podjetij v gradnjo infrastrukture. Kot pomembno oviro temu ukrepu je zakonodajalec uvidel zahtevne postopke pridobivanja dovoljenj za gradnjo in izvedbo določenih procesnih dejanj različnih udeležencev teh postopkov. Zato je v novo 23.A poglavje ZIUZEOP-A dodal določbe, na podlagi katerih je mogoča poenostavitev in pospešitev postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj. Na podlagi člena 100.b ZIUZEOP-A tako zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja v določenih primerih v integralnem postopku ni potrebno priložiti dokazil o pravici graditi, mora pa vseeno investitor takšno pravico izkazati za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako bo na podlagi novele ZIUZEOP-A mogoče istočasno voditi postopek prevlade druge javne koristi in integralni postopek, s čimer naj bi se skrajšal postopek pridobitve gradbenega dovoljenja. Zanimiv dodaten ukrep predstavlja tudi možnost investitorja pričeti z gradnjo na lastno odgovornost po dokončnosti, vendar ne pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Poleg tega pa je potrebno opozoriti, da je nevladnim organizacijam pomembno omejen dostop do udeležbe v postopku v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj novela ZIUZEOP-A določa pogoje, ki jih mora takšna nevladna organizacija izpolnjevati. Prav tako je zgolj tem vladnim organizacijam, katerim je omogočen dostop do udeležbe v postopku dopuščeno vložiti tožbo zoper izdano gradbeno dovoljenje. Končno velja opozoriti, da se vsi sodni postopki, ki bodo tekli na podlagi uveljavljanja pravic do pravnega varstva v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja štejejo za nujne in prednostne zadeve.

OSTALI POMEMBNEJŠI UKREPI ZIUZEOP

Gospodarskim družbam, ki poslujejo z neposrednimi in posrednimi proračunskimi uporabniki, bo k izboljšanju likvidnostne situacije pripomogel člen 64 Mega korona zakona. Na podlagi slednjega se bodo plačilni roki neposrednim in posrednim proračunskim uporabnikom skrajšali na 8 dni iz doslej določenih 30 dni za neposredne proračunske uporabnike in največ 30 dni (kar pomeni, da so bili lahko že sedaj določeni krajši plačilni roki) za posredne proračunske uporabnike.

Prav tako služi izboljšanju likvidnostnega položaja zasebnih subjektov določba člena 82 Mega korona zakona. Na podlagi navedene določbe se bodo podaljšali plačilni roki, kadar je javni organ na upniški strani. V teh primerih bo plačilni rok v vsakem primeru znašal 60 dni, drugače kot na podlagi obstoječe ureditve, na podlagi katere je bil določen zgolj najdaljši dovoljen plačilni rok 60 dni, lahko pa je bil tudi krajši. Interventna ureditev daljših plačilnih rokov bo veljala še eno leto po razglasitvi konca epidemije COVID-19, saj je zakonodajalec mnenja, da se bo glavnina likvidnostnih težav družb pričela v obdobju, ko bodo družbe pričele s ponovnim zagonom poslovnih procesov v polni meri.

Pomembne spremembe bo interventni Mega korona zakon prinesel tudi na področju postopka pregleda stranke na podlagi ZPPDFT-15. Poskus zajezitve epidemije namreč vključuje različne ukrepe izvajanja ti. »socialne distance«, zaradi česar je redno izvajanje pregleda stranke v mnogih primerih oteženo. Navedeno lahko pripelje tudi do položaja, ko je zaradi nezmožnosti pregleda stranke onemogočeno sklepanje poslovnih razmerij s strankami. Zato člen 87 Mega korona zakona določa, da lahko določeni gospodarski subjekti (predvsem gre za deležnike v finančnem sistemu, za katere se predvideva pomembna vloga v luči odziva države na epidemijo COVID-19) pregled stranke, ki se nanaša na ugotavljanje in preverjanje istovetnosti v osebni navzočnosti, izjemoma izvedejo v roku 1 meseca od sklenitve poslovnega razmerja oz. v roku 1 meseca po razglasitvi prenehanja epidemije COVID-19. Ne glede na to pa morajo takšni gospodarski subjekti že pred sklenitvijo poslovnega razmerja izvesti vsa možna dejanja za poznavanje svoje stranke, ki ne bi bila v nasprotju z navodili organov glede ravnanja v času trajanja epidemije COVID-19 (kar vključuje tudi ugotovitev in preverbo istovetnosti stranke s pomočjo digitalnega omrežja, na primer pridobivanje podatkov o stranki po elektronski poti, izvedba video-klica, ki ne zadošča pogojem za video-elektronsko identifikacijo itd.). Takšna ureditev naj bi omogočala lažje poslovanje gospodarskim subjektom, ki delujejo v finančnem sistemu, kar bi pomagalo predvsem pri premostitvi in odpravi gospodarskih posledic epidemije COVID-19. Poleg navedenega pa predlog novele ZIUZEOP-A razširja možnost uporabe navedene izjeme tudi na investicijske sklade, alternativne investicijske sklade in upravljalce vzajemnih skladov pri izvajanju nekaterih transakcij. Iz obrazložitve k predlogu sledi, da je zakonodajalec takšno rešitev predvidel zato, ker se je v praksi izkazalo, da je imetnikov enot pri teh subjektih onemogočen dostop do privarčevanih sredstev, zaradi zaprtih poslovalnic pa ni mogoče opraviti osebnega pregleda stranke.

Mega korona zakon predvideva tudi določene pomembne spremembe na področju javnega naročanja, pri čemer zakonodajalec navaja, da bodo lahko na podlagi nove ureditve zaradi nepričakovanih okoliščin javni naročniki hitreje prišli do novih naročil, hkrati pa bo navedeno pripomoglo k večji oddaji javnih naročil lokalnemu gospodarstvu. Tako člen 90 interventnega zakona določa, da se mejne vrednosti za uporabo zakona zvišajo, in sicer tako, da se na splošnem področju za naročilo blaga ali storitev ali za projektni natečaj mejna vrednost za uporabo ZJN-36 zviša iz dosedanjih 20.000 EUR na 40.000 EUR, za javno naročilo gradenj pa iz dosedanjih 40.000 EUR na 80.000 EUR. Takšna ureditev bo veljala do 15. 11. 2020.

Prav tako je vredno omeniti, da se na podlagi člena 91 Mega korona zakona v času trajanja epidemije COVID-19 ne uporabljajo določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude, ki so določene v pogodbah, sklenjenih med osebami javnega prava (državni organi, lokalne samoupravne skupnosti, javne agencije itd.) in zasebnimi subjekti. Navedena izmena ne velja za dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo COVID-19. Na podlagi interventne ureditve se pogodbeno dogovorjeni roki podaljšajo za obdobje trajanja epidemije COVID-19.

Dalje je pomembno opozoriti tudi na vpliv interventnega zakona na postopke izvršbe in osebnega stečaja. Tako bodo vsi prejemki, ki jih bodo posamezniki prejeli na podlagi interventnega zakona, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače, izvzeti iz postopkov sodne in davčne izvršbe na podlagi določbe člena 92 Mega korona zakona. Prav tako bodo ti prejemki izvzeti iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja. Dodatno je z vidika izvršilnega postopka pomembno izpostaviti, da bo na podlagi člena 93 Mega korona zakona odloženo izvajanje izvršbe. Navedeno ureditev je potrebno brati ob upoštevanju določb Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, na podlagi katere sodišča, razen v nujnih zadevah, novih sklepov o izvršbi od 16. 3. 2020 ne izdajajo. Z novelo ZIUZEOP-A pa je bila dodana določba, da se izvršba ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije.

Z vidika zakonodaje o bivanju tujcev je pomembno izpostaviti določbo člena 101 interventnega zakona, na podlagi katere je tujcem, ki jim je v času po 13. 3. 2020 potekel veljaven in zakonit naslov za bivanje (dovoljenje za prebivanje, vizum itd.) in zaradi objektivnih okoliščin niso mogli zapustiti ozemlja Republike Slovenije, dovoljeno nadaljnje bivanje v Republiki Sloveniji, in sicer vse do odprave ukrepov, ki objektivno onemogočajo tujcem, da zapustijo Republiko Slovenijo ali si uredijo zakonit naslov za bivanje.

Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije virusa COVID-19 je zakonodajalec želel Policiji podeliti dodatna pooblastila, vendar je navedeno že v času sprejemanja zakona naletelo na ostre odzive javnosti, zato je bilo iz predloga zakona umaknjenih nekaj dodatnih pooblastil Policiji. Mega korona zakon tako določa, da sme Policija namen zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 ter vseh zakonov in odredb, ki so bila sprejeta iz tega razloga, uporabljati naslednja pooblastila: zbiranje obvestil, vabljenje, opozarjanje, ukazovanje, ugotavljanje identitete oseb in izvajanje identifikacijskega postopka, iskanje oseb, prepoznavanje oseb po fotografijah, postavljanje cestne zapore z blokadnimi točkami, začasno omejevanje gibanja oseb, zbiranje in obdelovanje podatkov in privedbo. Prav tako lahko za izvajanje določenih pooblastil policisti dostopajo do nekaterih osebnih podatkov posameznikov, med drugim tudi do podatkov o osebnem zdravniku in do odločbe, s katero je odrejena osamitev ali karantena ter s tem povezani ukrepi.

V luči vsega navedenega je smiselno navesti tudi, kakšne so predvidene kazni za kršitelje. Zakon predvideva različne kazni za kršitve različnih področij, ki jih pokriva interventni zakon. Tako zakon določa globo v višini med 3.000 in 20.000 EUR za delodajalce, 1.500 do 8.000 EUR za manjše delodajalca (10 ali manj zaposlenih), 450 do 2.000 EUR za odgovorno osebo delodajalca in pa 450 do 1.200 EUR za delodajalce posameznike, če kršijo posamezne določbe s področja dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost. Poleg tega zakon določa še kazni za odgovorno osebo uporabnika proračuna, če ta določi plačo v nasprotju z določili člena 40 interventnega zakona, oziroma če prekorači dodeljena finančna sredstva. Z novelo ZIUZEOP-A je bila dodana izrecna navedba, da se z globo kaznuje tudi delodajalec, ki ne izplača kriznega dodatka.


1. Besedilo člena 14(1).1. se glasi: … v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju … (»Trajnejša nelikvidnost«).
2. Povzeto po Razširjenih uvodnih pojasnilih ZFPPIPP (GV Založba, 2008), avtorica dr. Nina Plavšak, stran 30.
3. Ur. l. RS, št. 5/7.
4. Kot običajna pravila smo upoštevali določila, ki veljajo skladno s splošno davčno zakonodajo.
5. Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Ur. l. RS, št. 68/16 s spremembami, »ZPPDFT-1«).
6. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15 s spremembami, »ZJN-3«).

no-avatar
Avtorji: Srečko Jadek, Starejši partner, Domen Romih, Vodilni davčni svetovalec, Žiga Urankar, LL.M., Odvetniški kandidat, Aljaž Cankar, Odvetniški kandidat, Veronika Knavs, Višji davčni svetovalec