13.3.2020
COV
> COVID-19

Pravni izzivi v luči novega koronavirusa (COVID-19)

Okužbe z novim koronavirusom se nezadržno širijo po svetu in tudi po Sloveniji. Takšna situacija povzroča mnogo negotovosti in strahu, kar je med drugim tudi posledica napačnih informacij. Velik del negotovosti povzročajo tudi vprašanja v zvezi s pravom, saj se trenutno soočamo s situacijo, ki je povsem nova in nepredvidljiva. Gre za vprašanja glede tolmačenja obstoječe zakonodaje ter glede nove interventne zakonodaje, ki vsakodnevno pomembno spreminja obstoječa pravna pravila. Zato bomo kot pravna pisarna ažurno podajali informacije glede trenutno aktualnega prava in s tem pripomogli k širjenju popolnih in točnih informacij v času te krize.

Trenutna situacija v Sloveniji se sicer spreminja iz dneva v dan, trenutno pa je ključno predvsem, da je Slovenija dne 12. 3. 2020 na podlagi 7. člena Zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila primerov okužb s koronavirusom razglasila epidemijo. Prav tako je bila sprejeta Odredba o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih, ki trenutno velja od 16. 3. 2020 do 29. 3. 2020. Na podlagi te uredbe je prepovedano zbiranje v vrtcih in vseh stopnjah izobraževalnega procesa v Sloveniji, kar efektivno pomeni, da so izobraževalne institucije od ponedeljka 16. 3. 2020 do petka 29. 3. 2020 zaprte.

Dalje je na podlagi Odredbe o omejitvi določenih pravic zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev prepovedano gibanje zdravstvenih delavcev izven države od dne 12. 3. 2020 dalje.

Na podlagi Odredbe o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo iz Italijanske republike, zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni, je vzpostavljenih 6 kontrolnih točk za vstop na cestnih povezavah z Italijo, ostali mejni prehodi pa so za cestni promet zaprti. Vlakovni promet med Slovenijo in Italijo se ne izvaja. Vstop v Slovenijo se osebam, ki niso državljani RS, dovoli zgolj s potrdilom, ki ni starejše od treh dni, o negativnem izidu na prisotnost virusa sars-cov-2. Če posameznik takšnega potrdila ne predloži, se mu vstop v Slovenijo dovoli zgolj pod pogojem, da njegova telesna temperatura ne presega 37,5 stopnje Celzija in ne kaže znakov okužbe zgornjih dihal. Omejitve se sicer ne uporabljajo za slovenske državljane, osebe s stalnim ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, niti za tovorni promet.

Na podlagi Odredbe o začasnih ukrepih za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 je prekinjeno izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev, razen če bi imela opustitev negativne posledice za pacienta. V nekaterih bolnicah (Splošni bolnišnici Novo mesto, Zdravstvenem domu Novo mesto in Zdravstvenem domu Črnomelj) je do vsaj 25. 3. 2020 prekinjeno izvajanje nenujnih specialističnih pregledov in posegov, v Zdravstvenem domu Metlika pa se do vsaj 25. 3. 2020 izvaja samo administrativna medicinska pomoč.

Velja opozoriti tudi na Odredbo o prepovedi zbiranja na dogodkih v zaprtih javnih prostorih, na podlagi katere je prepovedano zbiranje ljudi na dogodkih v zaprtih javnih prostorih, kjer se zbira več kot 100 ljudi, in sicer vse dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19).

Končno opozarjamo še, da je po naših informacijah v pripravi večje število novih interventnih odredb. Pri tem velja v pri vrsti omeniti vsaj novo Odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev z prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih, na podlagi katere so uveljavljena posebna pravila glede teka procesnih rokov na sodišču in vročanja sodnih pisanj. Podrobnejša informacija o slednjem bo sledila v ločeni objavi.

V nadaljevanju se dotikamo nekaterih pravnih izzivov, ki nastajajo kot posledica situacije povezane s koronavirusom.

Zaposleni

Čeprav bo imel koronavirus izjemno velik vpliv na svetovno gospodarstvo, morata biti zdravje in varnost zaposlenih prva prioriteta v času krize.

Ukrepi, ki so na voljo delodajalcem v času izrednih razmer zaradi epidemije nalezljive bolezni CoVID-19 na območju Republike Slovenije (zaradi sprejema interventne zakonodaje še lahko pride do sprememb):

Zdravi delavci
a) Delodajalec se lahko z delavci (če je to mogoče) dogovori za delo od doma, kot preventivni ukrep, s 100% plačilo plače.
b) Ker gre za izjemne okoliščine, v katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi, lahko delodajalec enostransko odredi delo od doma oziroma opravljanje drugega dela, na podlagi člena 169 ZDR-1, s 100% plačilom plače.
c) Delodajalec lahko delavcem odredi čakanje na delo od doma kot preventivni ukrep za zagotavljanje varnosti in zdravja, s 100% nadomestilom plače.
d) Delodajalec lahko delavcem odredi začasno čakanje na delo od doma zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela oziroma poslovnega razloga na strani delodajalca (v primeru odsotnosti naročil, materialov, sredstev za delo in podobno) z 80% nadomestilom plače. Predviden je sprejem interventnega zakona, na podlagi katerega bo delodajalec lahko za 40% nadomestila v takem primeru pridobil sofinanciranje s strani države.

Zdravi delavci v karanteni na podlagi odločbe ministra za zdravje
a) Ti delavci lahko (če je mogoče) delajo od doma, s 100% plačilom plače.
b) Tisti, ki dela ne morejo opravljati od doma, bodo ob predvidenem sprejemu interventnega zakona upravičeni do začasne odsotnosti z dela z 80% nadomestilom plače, ki bo v celoti financirano s strani države.

Zboleli in okuženi delavci
a) Ti delavci so upravičeni do začasne odsotnosti z dela z 90% bolniškim nadomestilom za prvih 90 dni in s 100% bolniškim nadomestilom za obdobje po izteku 90 dni, v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od prvega dne nastopa odsotnosti.

Ukrepi za delavce starše zaradi zaprtja šol in vrtcev
a) Delavci starši, ki zaradi narave dela le tega ne morejo opravljati od doma, lahko na podlagi izjave uveljavljajo pravico do odsotnosti z dela zaradi višje sile. V času tovrstne odsotnosti so delavci starši upravičeni do najman 50% nadomestila plače, a ne manj kot 70% minimalne plače.
b) Delavci starši se lahko (če je to mogoče) z delodajalcem dogovorijo za fleksibilen delovni čas, izmensko delo oziroma delo od doma, zaradi usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.

Zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer
Delodajalec mora zagotoviti varne in zdrave delovne razmere v prostorih, kjer se opravlja dejavnost delodajalca, primeroma z:
– navodili delavcem o načinih preprečevanja okužb,
– namestitvijo razkuževalnikov za roke,
– omejevanjem nepotrebnih službenih poti in socialnih stikov.

Delodajalcem priporočamo, da redno spremljajo razmere in informacije s strani državnih organov ter sledijo ukrepom pristojnih zdravstvenih institucij.

Pogodbena razmerja na splošno

Nova zdravstvena kriza je dosegla takšne razsežnosti, da je pričela vplivati ali se pričakuje, da bo na različne načine vplivala na mnoge pogodbene obveznosti. V pogodbe so lahko vključena določila, ki urejajo take situacije; zlasti določila o višji sili in pomembnem poslabšanju (MAE/MAC).

Širitev CoVID-19 se po pogodbi lahko šteje za višjo silo/MAC, ali pa tudi ne, odvisno od besedila samega pogodbenega določila. Branže bodo različno obremenjene, prav tako bo pomemben tudi časovni moment, na primer ali se vprašanje nanaša na čas pred ali po tem, ko je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila bolezen za pandemijo oziroma ko je slovenska vlada razglasila epidemijo. V tem trenutku, glede na trajanje krize (v Sloveniji), ni veliko možnosti za uveljavitev klavzul višje sile, medtem ko je pri MAE drugače, zlasti v branžah, za katere je že jasno, da bodo v Sloveniji močno prizadete (turizem) in se utegnejo spopadati z dolgim obdobjem zmanjšanja prihodkov in likvidnosti.

Splošna določila pogodbenega prava ki so prav tako lahko relevantna:

a) Rebus Sic Stantibus – členi 112 in naslednji členi Obligacijskega zakonika (»OZ«) – omogoča stranki, da zahteva razveljavitev pogodbe (to je treba storiti sodno, ni dovolj pisna korespondenca s pogodbenim partnerjem) v primerih, ko se po sklenitvi pogodbe okoliščine toliko spremenijo, da bi bilo pogodbo po splošnem mnenju nepravično ohraniti v veljavi takšno, kakršna je.

Dodatni pogoji zahtevajo nepredvidljivost spremembe okoliščin, skrbnost in običajna tveganja v poslovanju.

V tem času v Sloveniji določba rebus sic stantibus še ni relevantna, razen morda v specifičnih posebej prizadetih branžah. Opažamo povečanje zahtev po spremembah pogojev v pogodbah, ki so dolgoročne in v katerih ena ali več strank ni zadovoljna s komercialnimi pogoji.

b) Nemožnost izpolnitve – členi 116 in naslednji členi OZ – določa, da v primerih, ko izpolnitev obveznosti ene stranke postane (iz objektivnih razlogov) nemogoča, preneha tudi obveznost druge stranke.

CoVID-19 splošno ne bo povzročil okoliščin, ki bi utemeljevale uporabo tega instituta, vendar pa lahko to povzročijo ukrepi za omejitev širjenja COVID-19. Na primer zaprtje mej, prepovedi zbiranj in podobno.

Tudi ta institut bo verjetno uporabljiv v naslednjih tednih in mesecih. Zaenkrat ne opažamo težnje k uveljavitvi takih klavzul, se pa razmere lahko spremenijo, zlasti ko bodo v veljavo prihajali ukrepi za zajezitev krize, po 16.3.2020 (zaprtje šol in vrtcev, zapora meje z Italijo, itd.).

c) Ugovor ogroženosti – člen 102 OZ – določa, da lahko v primeru, ko se razmere druge stranke toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo izpolnila svojo obveznost, druga stranka odloži izpolnitev svoje obveznosti, dokler ogrožena stranka ne izpolni svoje obveznosti ali zagotovi ustreznega zavarovanja.

Če se kriza ne bo umirila, lahko pričakujemo likvidnostne in finančne težave mnogih, zlasti srednjih in malih podjetij.

Posojila za ublažitev finančnih posledic širjenja koronavirusa

Slovenska izvozna in razvojna banka (SID) pripravlja finančne produkte za ublažitev finančnih posledic širjenja koronavirusa. Skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo bo SID banka od aprila 2020 velikim podjetjem, z namenom uspešnega soočanja s krizo zaradi koronavirusa, ponudila finančne produkte v skupni višini 800 mio EUR.

S temi sredstvi se bo predvsem reševalo likvidnostne težave podjetij, vključno z likvidnostjo pri dobavi storitev in produktov, težave zaradi zmanjšanega povpraševanja, izpada proizvodnje, težave v dobaviteljskih verigah in težave pri investicijah, tudi v obliki zavarovanj in refinanciranja kreditov, najetih pri bankah.

SID banka bo prilagodila tudi presojo obravnave obstoječih komitentov, ki se soočajo s posledicami koronavirusa (npr. finančne zaveze, zavarovanja, moratoriji, izkazovanje upravičenosti namenov financiranja itd.).

Prav tako bo SID banka spremenila oz. dopolnila nekatere na trgu že obstoječe finančne produkte z namenom pomagati obvladovati likvidnostne krče v turističnem sektorju (ki se bo razširil tudi na gostinski sektor) in razširiti namen kreditiranja tudi na obratni kapital.

Na področju instrumentov zavarovanja za izvozna podjetja, bo SID banka dopolnila ponudbo zavarovanja kreditov za pripravo na izvoz in zagotovila kritje, v odvisnosti od okoliščin posameznega primera, v povezavi s posledicami koronavirusa.

Mala in srednja podjetja bodo lahko koristila portfeljske garancije v okviru Sklada skladov, ki jih namerava uvesti SID banka. Podjetja bodo na ta način lahko izboljšala svoj dostop do virov financiranja. Več informacij lahko pridobite na: https://www.sid.si/novice/ublazitev-financnih-posledic-sirjenja-virusa-sars-cov2-v-gospodar