5.1.2021
> delovn

PKP7 – aktualni ukrepi za delodajalce

Dne 29. 12. 2020 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (»ZIUPOPDVE« ali »PKP7«). PKP7 je stopil v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu in sicer 31. 12. 2020, pri čemer se posamezne določbe uporabljajo retroaktivno. PKP7 nekoliko spreminja predhodno uveljavljene ukrepe – ukrep subvencioniranega skrajšanega delovnega časa s podaljšano veljavnostjo do 30. 6. 2021, ukrep začasnega čakanja na delo in ukrep povračila nadomestila plače zaradi odrejene karantene ali višje sile – in znova določa obveznost izplačila kriznega dodatka za zaposlene, ki delajo. Obenem PKP7 uvaja nekaj novih ukrepov za delodajalce, med katerimi velja izpostaviti uvedbo možnosti enostranske odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev oziroma ti. »prisilno upokojevanje« in sofinanciranje izvedbe hitrih testov na Covid-19. Spremembe predhodno uveljavljenih ukrepov in novi ukrepi bodo opisani v nadaljevanju. Tudi v letu 2021 nadaljujemo s spremljanjem interventnih ukrepov in relevantne pravne informacije objavljamo na naši spletni strani. Skupaj nam bo uspelo, ostanimo zdravi, predvsem pa srečno 2021!

SPREMEMBE PREDHODNO UVELJAVLJENIH UKREPOV PO PKP7

1. ZAČASNO ČAKANJE NA DELO

V zvezi z ukrepom začasnega čakanja na delo PKP7 določa dodatno obveznost delodajalca, da vlogi za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače za delavce na začasnem čakanju na delo priloži tudi izjavo:

  • da ima na dan vložitve vloge poravnane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti,
  • da ima izpolnjene vse obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let in
  • da je zaposlenim na dan zaposlitve izplačal vse nadomestila plače.

Za resničnost podane izjave delodajalec kazensko in materialno odgovarja. Če delodajalec predloži neresnično izjavo, mora prejeta sredstva vrniti v celoti.

Ostale določbe vezane na začasno čakanje na delo ostajajo v veljavi. Naj zgolj spomnimo, da je skladno s PKP6 delavce mogoče napotiti na začasno čakanje na delo najdlje do 31. 1. 2021, vlogo povračila izplačanih nadomestil plače pa je treba oddati pri ZRSZ najpozneje do 15. 1. 2021. Več o tem si lahko preberete tukaj.

2. SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA

PKP7 uvaja naslednje novosti glede subvencioniranja skrajšanega delovnega časa:

  • podaljšanje veljavnosti ukrepa, tako da je delo s skrajšanim delovnim časom dopustno odrediti do 30. 6. 2021;
  • rok za vložitev vloge za dodelitev subvencije pri ZRSZ sicer ostaja enak (tj. 15 dni od odreditve skrajšanega delovnega časa), vendar je vlogo v vsakem primeru treba vložiti najkasneje do 10. 6. 2021;
  • obveznost delodajalca, da vlogi za uveljavitev subvencije priloži tudi izjavo, da je delavcem izplačal plače ali nadomestila plače, za resničnost katere delodajalec kazensko in materialno odgovarja. Poleg tega PKP7 za primer predložitve lažne izjave določa obveznost vračila prejetih sredstev v celoti.

3. NADOMESTILO PLAČE ZAPOSLENIM V PRIMERU NEZMOŽNOSTI OPRAVLJANA DELA ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI VIŠJE SILE

PKP7 določa, da znesek nadomestila plače zaposlenim, ki zaradi odrejene karantene ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, ne sme biti nižji od minimalne plače v Republiki Sloveniji.

Določbi PKP7, ki navzdol omejujeta znesek nadomestila plače zaposlenim v primeru nezmožnosti opravljana dela zaradi odrejene karantene ali višje sile, se uporabljata retroaktivno in sicer za obdobje od 1. 12. 2020 dalje. Pri tem pojasnjujemo, da je za leto 2020 minimalna plača znašala 940,58 EUR bruto. V letu 2021 se bo minimalna plača izračuna po novi formuli in bo odvisna od izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Novo višino minimalne plače bo sicer določil minister za delo, znesek minimalne plače za leto 2021 pa bo objavljen v Uradnem listu najpozneje do konca januarja 2021.

Bistvene določbe PKP3, PKP4, PKP5 in PKP6 glede zgornjih ukrepov ostajajo nespremenjene.

4. OBVEZNOST IZPLAČILA KRIZNEGA DODATKA

PKP7 ponovno uvaja obveznost delodajalca, da določenim zaposlenim izplača krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Do kriznega dodatka je upravičen vsak zaposleni, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača (to je plača za mesec november) ni presegla dvakratnika minimalne plače (to je 1.881,16 EUR bruto). Krizni dodatek mora delodajalec upravičenim zaposlenim izplačati ob plači za mesec december 2020.

Do sorazmernega dela kriznega dodatka je upravičen delavec, ki:

  • decembra dela ni opravljal cel mesec, pri čemer delavcu pripada krizni dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan delal; in
  • je zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, razen če delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Glede na to, da je mesec december (torej pri novembrski plači) običajno mesec izplačil nagrad za poslovno uspešnost oziroma božičnic, velja omeniti, da je pri izračunu dvakratnika zadnje izplačane plače treba upoštevati vse sestavine plače, ki so poleg osnovne plače tudi del plače za delovno uspešnost in dodatki ter plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Ob dejstvu, da je izplačilo kriznega dodatka za upravičene delavce obvezno, je dobra novica, se sredstva za izplačilo kriznega dodatka zagotavljajo iz državnega proračuna. Delodajalec lahko povračilo izplačanega kriznega dodatka uveljavi prek portala e-Davki, na katerem najkasneje do konca februarja 2021 predloži izjavo, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek na podlagi PKP7. Po informacijah, objavljenih na spletni strani FURS, bo oddaja izjave predvidoma omogočena v drugi polovici januarja 2021. FURS bo delodajalcem izplačal povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. 3. 2021.

NOVI UKREPI PO PKP7

5. ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCU, KI IZPOLNJUJE POGOJE ZA STAROSTNO POKOJNINO

PKP7 določa pravico delodajalca, da delavcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga z odpovednim rokom 60 dni.

Delavec, ki mu delodajalec na zgornji podlagi odpove pogodbo o zaposlitvi, ima pravico do odpravnine kot v primeru odpovedi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti.

Delodajalec ima pravico do pridobitve podatkov iz zbirk ZPIZ z namenom ugotavljanja, ali delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine.

Za delavce, ki že izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino je na podlagi PKP7 odpravljena dolžnost obrazložitve razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz obrazložitve predloga PKP7 izhaja, da je bil ukrep sprejet z namenom olajšati postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcu, ki se odloči, da delavca, ki ima že zagotovljeno socialno varnost v obliki starostne pokojnine, ne potrebuje več.

Ob tem je ob razmišljanju o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za starostno pokojnino, pomembno upoštevati tudi, da gre za povsem nov institut, glede katerega praksa še ni razvita in je zato povezan z določenimi riziki. Najprej je treba opozoriti, da so sindikati napovedali, da bodo preučili morebitno neustavnost določbe in možnosti za vložitev zahteve za presojo ustavnosti. Ustavno sodišče bi lahko presojalo ustavnost ukrepa tudi v primeru individualne ustavne pritožbe odpuščenega delavca – seveda šele po tem, ko bi le-ta izčrpal ostala pravna sredstva. Pri tem velja sicer omeniti, da je ustavno sodišče že presodilo, da je bilo t.i. prisilno upokojevanje po ZUJF sicer ustavnoskladno, vseeno pa gre v danem primeru PKP7 za drugačne okoliščine. Določba je vprašljiva tudi z vidika skladnosti s pravom EU, zato delodajalcem pri uporabi tega ukrepa svetujemo previdnost in predvsem ustrezno računanje z morebitnimi riziki.

Nadalje kar nekaj nejasnosti povzroča tudi zapis pogojev, ki jih mora delavec izpolnjevati za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Člen 21 PKP7 namreč določa, da lahko delodajalec delavca odpusti, če le-ta izpolnjuje pogoje za starostno upokojitev po 1. in 4. odstavku člena 27 ZPIZ-2. Po členu 27(1) ZPIZ-2 delavec izpolni pogoje za starostno pokojnino, v kolikor dopolni 65 let in ima 15 let zavarovalne dobe, medtem ko člen 27(4) ZPIZ-2 določa, da delavec izpolni pogoje za starostno pokojnino, v kolikor dopolni 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Iz pojasnil ZRSZ sicer izhaja, da naj bi se pogoja za izpolnjevanje starostne pokojnine uporabljala alternativno. Tudi iz drugih pojasnil na tiskovnih konferencah ni bilo moč zaslediti, da bi bilo potrebno pogoje za izpolnjevanje starostne pokojnine kumulirati. Vseeno pa ponovno svetujemo previdnost, saj v kolikor bi sledili jezikovni razlagi člena 21 PKP7 oziroma novega člena 89(3) ZDR-1, bi to pomenilo, da lahko delodajalec odpusti brez razloga zgolj tiste zaposlene, ki dopolnijo 65 let in 40 let delovne dobe brez dokupa.

Dodatno se postavlja vprašanje, ali gre pri odpovedi zaposlenemu, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, morebiti za odpoved iz poslovnih razlogov in bi lahko taka odpoved vplivala na koriščenje in pridobljena sredstva po drugih interventnih ukrepih. Glede na to, da člen 22 PKP7, ki podoben institut ureja za javne uslužbence izrecno omenja, da gre pri taki odpovedi pogodbe o zaposlitvi za odpoved iz poslovnih razlogov, med tem ko člen 21 PKP7 takšne izrecne določbe ne vsebuje, bi lahko šteli, da se odpoved delavcu, ki izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino, ne šteje za odpoved iz poslovnih razlogov in torej ne bi smela vplivati na koriščenje morebitnih drugih interventnih ukrepov. Navedeno izhaja tudi iz pojasnil, da naj bi ta ukrep omogočal večje zaposlovanje mladih, torej naj bi delodajalci zaposlovali mlade na delovna mesta, ki so jih prej zasedali starejši delavci.

Ker gre za nov institut, ki odpira mnogo vprašanj, bomo budno spremljali še dodatna pojasnila pristojnih in ta zapis po potrebi dopolnjevali.

6. PODALJŠANJE OBDOBJA IZRABE ŠE NEIZRABLJENEGA LETNEGA DOPUSTA

Načeloma lahko delavec, ki je bil odsoten zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, izrabi ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu do 31. decembra naslednjega leta. PKP7 za delavce, ki so bili odsotni iz zgornjih razlogov, podaljšuje obdobje izrabe še neizrabljenega letnega dopusta za leto 2019, ki ni bil izrabljen v letu 2020 do 28. 2. 2021.

PKP7 prav tako odstopa od pravila, da je delavec dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna dopusta. Delavcem, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem koronavirusa ali zaradi posledic epidemije Covid-19, niso mogli izrabiti dela dopusta za leto 2020 dopušča, da letni dopust za leto 2020 izrabijo do 31. 12. 2021.

7. SOFINANCIRANJE HITRIH TESTOV NA COVID-19

PKP7 omogoča delodajalcem pridobitev enkratne pomoči za izvedbo hitrih testov na Covid-19. Višina enkratne pomoči za izvedbo hitrih testov znaša 40 EUR na zaposlenega na dan oddaje vloge. Prejeto pomoč sme delodajalec uporabiti izključno za namen izvedbe hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo testiranje zaposlenih.

Do pomoči so upravičene pravne ali fizične osebe, ki so organizirane kot gospodarska družba, s.p. ali zadruge. Iz kroga upravičencev do sofinanciranja hitrih testov izključene osebe, ki ne izpolnjujejo obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če imajo na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti v višini, večji od 5.000 EUR.

Hitre teste lahko izvajajo le izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa lahko opravlja le zdravstveni delavec ali druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa.

Za uveljavitev pravice do pomoči za izvedbo hitrih testov mora delodajalec najpozneje v 30 dneh od uveljavitve PKP7 preko informacijskega sistema FURS vložiti izjavo, s katero potrjuje, da je upravičen do prejema pomoči. FURS bo pomoč izplačal v enkratnem znesku.

V primeru, da delodajalec uveljavi pravico do pomoči za izvedbo hitrih testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za pridobitev le-te ali sredstev ni namensko porabil za izvedbo hitrih testov, mora o tem obvestiti FURS in znesek prejete pomoči vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe.

Nadzor nad uveljavljanjem pravice do pomoči za izvedbo hitrih testov in namensko porabo sredstev izvaja FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Pojasnjujemo, da testiranje delavcev na Covid-19 s hitrimi testi predstavlja ukrep za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, za katerega je treba zagotoviti ustrezno podlago skladno z relevantno delovnopravno zakonodajo, vključno s predpisi na področju varstva in zdravja pri delu in varstva osebnih podatkov. Glede na to, da prestavlja testiranje poseg v telo zaposlenega, svetujemo uvedbo testiranja pri delodajalcu v obliki prostovoljnega ukrepa in pridobitev soglasje zaposlenega pred pričetkom testiranja.

8. VRAČILA PREJETIH SREDSTEV

Delodajalec, ki je pri ZRSZ uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, mora o tem obvestiti FURS, ki je pristojen za izdajo odločbe za vračilo prejetih sredstev.

Skladno s PKP7 mora delodajalec o neizpolnjevanju pogojev FURS obvestiti najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020.

Za prejeta povračila nadomestil plač za obdobje od 1. 1. 2021 mora delodajalec FURS obvestiti najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021.

Delodajalec mora znesek prejete pomoči vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, sicer se po poteku roka za plačilo, do plačila, obračunavajo zakonske zamudne obresti.

Obveščanje FURS bo potekalo prek portala eDavki z oddajo izjave, ki bo predvidoma na voljo v pričetku februarja 2021.

9. MOŽNOST OBROČNEGA VRAČILA POMOČI

PKP7 uvaja možnost obročnega vračila pomoči in sicer lahko FURS in ZRSZ dovolita obročno plačilo dolga iz naslova vračila neupravičeno prejetih sredstev na podlagi interventnih ukrepov zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

Obročno plačilo se lahko dovoli v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev.

V obdobju dovoljenega obročnega vračanja neupravičeno prejetih sredstev se za odloženi znesek, vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi, ne zaračunajo obresti.

Če delodajalec, ki mu je dovoljeno obročno vračilo pomoči, zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki.

Po informacijah, dostopnih na spletni strani FURS, bo delodajalec lahko oddal vlogo za obročno vračilo pomoči prek portala eDavki, v kateri bo moral izkazati izgubo sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.