26.11.2020
DEL
> Delovno pravo

PKP6 – aktualni ukrepi za delodajalce

Dne 25. 11. 2020 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (»ZIUOPDVE« ali »PKP6«). Zakon bo stopil v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu. PKP6 podaljšuje veljavnost že uveljavljenemu ukrepu čakanja na delo, ne podaljšuje pa možnosti odreditve dela s krajšim delovnim časom. Iz objav v medijih je moč zaslediti, da bo slednji ukrep podaljšan z ločenim zakonom. Podaljšuje pa se ukrep povračila nadomestila zaradi odrejene karantene in višje sile. Pri ureditvi ukrepov PKP6 izhaja iz doslej veljavnih interventnih zakonov ob tem nekaj pomembnih sprememb, ki so opisane v nadaljevanju. Tudi v drugem valu epidemije COVID-19 sledimo interventnim ukrepom in relevantne pravne informacije objavljamo na naši spletni strani. Skupaj nam bo uspelo, ostanimo zdravi!

ZAČASNO ČAKANJE NA DELO PO PKP6

1. DO KDAJ LAHKO DELODAJALEC NAPOTI DELAVCE NA ZAČASNO ČAKANJE NA DELO IN UVELJAVLJA DELNO POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE?

Na podlagi PKP6, ki deloma spreminja pogoje ukrepa začasnega čakanja na delo, je delavce mogoče napotiti na začasno čakanje na delo najdlje do 31. 1. 2021.

Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo mora vložiti v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 15. 1. 2021.

ZRSZ bo o vlogah predvidoma odločal v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. ZRSZ ima sicer po naših informacijah okoli 15 dni zaostanka pri reševanju vlog, tako da lahko najbrž delodajalci pričakujejo manjše zamude pri izdajanju sklepov. Po novem zoper sklep ni pritožbe, temveč je potrebno sprožiti upravni spor.

2. KAKŠNI SO POGOJI ZA NAPOTITEV DELAVCEV NA ZAČASNO ČAKANJE NA DELO IN UVELJAVLJANJE DELNEGA POVRAČILA NADOMESTILA PLAČE?

Pogoji za odreditev začasnega čakanja na delo skladno s PKP6 v nekaterih delih ostajajo enaki kot s PKP5 in po predhodnih ureditvah, o čemer si lahko več preberete tukaj.

Do ukrepa bodo tako upravičeni tisti delodajalci, ki delavcem ne morejo začasno zagotavljati dela in ki so jim hkrati:

  • prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019;
  • če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019;
  • če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so registrirani najkasneje na 1. 9. 2020 in se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020, do 31. avgusta 2020.

PKP6 s spremembo še dodatno jasno določa in potrjuje že predhodno uveljavljeno razlago, da povračila nadomestila za čas čakanja na delo doma ni mogoče uveljaviti za delavca, ki mu teče odpovedni rok, saj tako uveljavljanje povračila nadomestila nasprotuje osnovnemu namenu ohranitve zaposlitve.

3. DO KAKŠNEGA NADOMESTILA SO UPRAVIČENI DELAVCI? IN DO KAKŠNEGA POVRAČILA IZPLAČANEGA NADOMESTILA SO UPRAVIČENI DELODAJALCI?

Delavci so v času čakanja na delo upravičeni do nadomestila v višini 80-odstotne osnove.

Na drugi strani delodajalec od novembra 2020 dalje do konca upravičenega obdobja lahko dobi povrnjeno izplačano nadomestilo v višini 80 % izplačanega nadomestila plače, s tem da je zgornja višina izplačanega nadomestila omejena na višino povprečne plače v RS (1.799,07 EUR bruto).

Pri tem bo delodajalcem, ki iz javnih sredstev skupno po interventni zakonodaji (vključno s prejetimi nadomestili za čakanje na delo po PKP6) še niso dosegli kapice 800.000 EUR, povrnjeno 100 % izplačanih nadomestil plače brez zgoraj navedene omejitve. Do 100-odstotne povrnitve izplačanih nadomestil bodo torej upravičeni predvsem manjši delodajalci oziroma tisti, ki niso koristili ukrepov po PKP1. V kolikor želi delodajalec uveljavljati 100-odstotno povračilo izplačanih nadomestil plače mora vlogi za uveljavljanje povračil priložiti izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventni zakonodaji ni oziroma ne bo presegel kapice 800.000 EUR.

V preostalem delu ureditev začasnega čakanja na delo po PKP6 ostaja v bistvenem enaka, kot je bila uveljavljena s prejšnjimi interventnimi zakoni, o čemer si lahko več preberete tukaj.

4. ALI LAHKO DELODAJALEC V ČASU KORIŠČENJA UKREPA ZAČASNEGA ČAKANJA NA DELO DELAVCA ODPUSTI?

Kot je veljalo že dosedaj imajo delodajalci, ki koristijo ukrep začasnega čakanja na delo, omejitve pri odpovedih delovnih razmerij. Tudi po PKP6 enako kot po PKP5 velja, da delodajalec:

  • ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo,
  • ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Večje število delavcev lahko delodajalec odpusti le, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po tem zakonu ali po prejšnjih protikoronskih zakonodajnih paketih.

Dodatno je še določena kazenska sankcija za delodajalca, ki bi pogodbo o zaposlitvi delavcu vendarle odpovedal iz poslovnega razloga in sicer v razponu od 3.000 EUR do 20.000 EUR.

Glede na določilo o prepovedi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov pa se postavlja tudi vprašanje glede same zakonitosti takšne odpovedi.

Iz PKP6 sicer ne izhaja, da bi moral delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prejeta nadomestila plače vračati, vendar se zdi, da bi takšna sankcija delodajalca lahko doletela skladno s pravili o vračanju neupravičeno prejete državne pomoči.

NADOMESTILO PLAČ V PRIMERU KARANTENE IN VIŠJE SILE

5. NADOMESTILA PLAČ ZARADI ODREJENE KARANTENE

PKP4 in PKP5 sta uredila pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev za primer, ko je delavcem izdana odločba o karanteni in jim je zaradi tega onemogočeno opravljati delo, o čemer smo pisali v našem predhodnem prispevku. Ureditev nadomestil plač delavcem zaradi odrejene karantene v PKP6 v večjem delu sledi ureditvi iz PKP4 in PKP5.

Tako še vedno velja, da mora delodajalec za pridobitev povračila izplačanega nadomestila izjaviti, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki je v karanteni.

Delavec je upravičen do nadomestila plače za obdobje, za katero mu je bila odrejena karantena. Višina nadomestila se razlikuje glede na razlog odrejene karantene, in sicer:

Delavec, kateremu je bila odrejena karantena, mora delodajalca najpozneje v roku 24 ur obvestiti o karanteni in razlogih zanjo in delodajalcu najpozneje v treh dneh po prejemu potrdila o napotitvi v karanteno le-to poslati.

V zvezi s potrdili o napotitvi v karanteno naj spomnimo, da je Ministrstvo za zdravje dne 11. 11. 2020 sprejelo Protokol za obvladovanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2 na delovnih mestih v času razglašene epidemije št. 181-15/20202809 (objavljen na spletni strani Ministrstva za zdravje), ki med drugim na novo ureja način pridobivanja Potrdil.

Vlogo za pridobitev Potrdila mora delavec, ki je bil v visoko rizičnem stiku, oddati elektronsko na spletnem portalu e-Uprava, pri čemer mu lahko pomaga tudi delodajalec. Potrdilo bo delavec prejel v svoj predal na e-Upravi ali na elektronski naslov, ki ga bo navedel na vlogi. Informacije glede nove uredite pridobivanja Potrdil so objavljene tudi na spletni strani NIJZ, kjer med drugim opozarjajo, da delodajalcem, ki so do vključno 11. 11. 2020 že oddali vlogo za pridobitev Potrdila po elektronski pošti, ni treba ponovno oddati vloge na portalu e-Uprava.

Delavec, ki je v karanteno na domu napoten s strani policije na meji, bo tudi v prihodnje lahko uveljavljal nadomestilo plače s potrdilom, ki mu ga bo izdala neposredno policija.

Delodajalci so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil v celoti za obdobje, za katero je delavcu odrejena karantena, v kolikor delavcu dela ne morejo organizirati od doma. Ob tem opozarjamo, da je treba vlogo za povračilo nadomestil plače pri ZRSZ oddati v roku 8 dni od prvega dne odsotnosti zaposlenega zaradi odrejene karantene. ZRSZ pojasnjuje, da je pomembno, da so vloge oddane pravočasno, četudi te-te niso popolne (torej tudi če potrdilo o odrejeni karanteni še ni bilo izdano).

V kolikor delavec v času odrejene karantene zboli, se nadomestilo plače ne izplačuje več na podlagi PKP6, temveč skladno s predpisi o zdravstvenem zavarovanju. V kolikor delavec zboli za COVID-19 je pomembno, da zdravnik na bolniškem listu označi kot razlog odsotnosti izolacijo (torej št. 6), saj se v tem primeru nadomestilo izplačuje v breme zdravstvenega zavarovanja.

6. NADOMESTILO PLAČ ZARADI NEZMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE

PKP6 širi razloge, ki se štejejo kot višja sila in v primeru katerih so delavci upravičeni do nadomestila plače skladno s PKP6 v višini 80 % osnove, delodajalci pa lahko uveljavljajo povračilo nadomestila.

Skladno s PKP6 so delavci upravičeni do nadomestila, ker ne morejo opravljati dela iz sledečih razlogov:

  • ker je bila otroku do vključno 5. razreda odrejena karantena ali zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanje vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva (višja sila zaradi obveznosti varstva);
  • ker ne morejo priti na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza (višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza)
  • ker ne morejo priti na delo zaradi zaprtja državnih mej (višja sila zaradi zaprtja mej).

V primeru odsotnosti z dela iz zgornjih razlogov mora delavec najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka teh razlogov obvestiti delodajalca o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Delodajalci so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil delavcem v celoti za obdobje, za katero je podana okoliščina višje sile, ki upravičuje delavčevo odsotnost, ne glede na to, ali delodajalec lahko organizira delo od doma.

Vlogo za povračilo izplačanih nadomestil plače mora delodajalec vložiti pri ZRSZ v enakem roku, kot velja za primer odrejene karantene (praviloma 8 dni od pričetka odsotnosti delavca), pri čemer mora vlogi priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

7. ČASOVNA VELJAVNOST UKREPA

Ukrep povračila nadomestila zaradi višje sile oziroma karantene po večinoma velja od 1. 10. 2020, izjemoma je višja sila zaradi varstva otrok, ki velja od 1. 9. 2020, kar pomeni, da lahko delodajalci uveljavljajo povračilo izplačanih nadomestil zaradi odsotnosti z dela zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja državnih meja tudi za nazaj, v roku 8 dni od uveljavitve PKP6.

Delodajalci morajo vlogo za povračila nadomestil plače zaradi višje sile ali karantene pri ZRSZ vložiti najpozneje do 31. 12. 2020.

Še vedno ostaja v veljavi možnost podaljšanja ukrepa s sklepom Vlade RS za obdobje šestih mesecev, predvidena s PKP5.

8. POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI DELODAJALCI ZA UPRAVIČENOST DO UKREPOV NADOMESTILA PLAČE ZARADI KARANTENE OZIROMA VIŠJE SILE

PKP6 na novo določa, da so do povračila nadomestila plače upravičeni vsi delodajalci razen:

  • neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva le-teh in organi ter agencije EU v Sloveniji.

Glede na nove omejitve glede upravičenih delodajalcev je moč ugotoviti, da ukrep povračila nadomestil za primer karantene in višje sile ni več neselektiven ukrep in gre torej za državno pomoč. Posledično se postavljajo vprašanja, kako glede teh povračil upoštevati pravila o državni pomoči in načelni omejitvi zneska prejetih državnih pomoči na kapico 800.000 EUR, v katero pa se lahko vštevajo tudi že prejeta sredstva po PKP1.

9. OBVEZNOSTI DELODAJALCEV V ČASU KORIŠČENJA UKREPA POVRAČILA NADOMESTIL IZPLAČANIH ZARADI KARANTENE ALI VIŠJE SILE

Delodajalci morajo v času, ko prejemajo povračila izplačanih nadomestil delavcem izplačevati:

  • neto nadomestila;
  • prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

V kolikor delodajalec ravna v nasprotju, mora prejeta povračila vrniti.

Kljub temu, da PKP6 ne predvideva, da bi morali delodajalci plačevati tudi ustrezno akontacijo dohodnine ali prispevke za morebitna dodatna zavarovanja, menimo, da navedena določba PKP6 ne odvezuje delodajalcev, da bi le-to vseeno poravnali.

POENOSTAVLJEN POSTOPEK PRIJAVE DELA NA DOMU

10. KAKO BO PO NOVEM POTEKALO OBVEŠČANJE O DELU NA DOMU?

Delodajalci morajo praviloma v skladu s členom 68 ZDR-1 pred začetkom opravljanja dela na domu o tem obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD). Že v prvem valu je IRSD postopek obveščanja poenostavil in določil, da se obvestila vlagajo elektronsko na elektronski naslov prijave.irsd@gov.si.

PKP6 predvideva, da bodo delodajalci po novem obveščali Inšpektorat preko obrazca, ki ga bo IRSD objavil na spletni strani. V skladu s spremembo bodo delodajalci sedaj lahko vlagali obrazec elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom (SPOT), ki ga upravlja Ministrstvo za javno upravo.

Vsebina, ki jo morajo delodajalci posredovati, je naslednja:

  • podatki o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja);
  • podatki, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (ime in priimek, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal;
  • sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal;
  • predvideno obdobje trajanja;
  • predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu;
  • morebitno tveganje za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

Po informacijah, ki so dostopne na spletni strani SPOT, bo novi obrazec na voljo predvidoma v začetku decembra, do takrat delodajalcem predlagamo, da obvestila še naprej vlagajo elektronsko na: prijave.irsd@gov.si z vsebino, kot je predvidena s PKP6.

SUBVENCIONIRANJE SKRAJŠANEGA DELOVNEGA ČASA

11. DO KDAJ LAHKO DELODAJALEC ODREJA DELO S SKRAJŠANIM DELOVNIM ČASOM IN UVELJAVLJA SUBVENCIJO?

Ker PKP6 ne spreminja oziroma ureja področja glede dela s skrajšanim delovnim časom, še vedno velja ureditev iz ZIUOOPE (oz. PKP3). Ukrep odreditve dela s krajšim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi delavca na začasno čakanje na delo za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, je na voljo najdlje do 30. 6. 2021. Pri tem še vedno velja omejitev iz ZIUPDV (oz. PKP4), da je vlogo za dodelitev subvencije treba vložiti pri ZRSZ najkasneje do 31. 1. 2021.

Ostale določbe PKP3, PKP4 in PKP5 glede ukrepa subvencioniranja skrajšanega delovnega časa ostajajo nespremenjene.