1. Uvod
Preden bo predlagana reforma začela veljati, bosta o njej razpravljala še Evropski parlament in Svet v okviru rednega zakonodajnega postopka[1].
2. Vpliv reforme na aktualne predpise Evropske Unije
Evropska unija je po začetku vojne v Ukrajini, ki je pretresla svetovne trge energije, uvedla široko paleto kratkoročnih ukrepov za ublažitev vpliva visokih in nestanovitnih veleprodajnih cen energije. Ti ukrepi so med drugim zajemali dohodkovno podporo odjemalcem, davčne olajšave, ukrepe za varčevanje, sprejem začasnega režima državne pomoči[2] ter uvedbo hitrejših postopkov za pridobitev dovoljenj za proizvodnjo tehnologij obnovljivih virov energije[3].
Predlagana reforma zasnove trga z električno energijo naslavlja dolgotrajnejše rešitve na trgu z električno energijo. Predvidevajo se spremembe več predpisov, in sicer Uredbe (EU) 2019/942 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev, Uredbe (EU) 2019/943 o notranjem trgu električne energije, Direktive (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, Direktive (EU) 2019/944 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije[4] ter Uredbe (EU) 1227/2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga[5].
3. Vsebina predlagane reforme
Po nekaterih ocenah pri predlagani reformi ne bo šlo za drastične spremembe zasnove trga električne energije. Predlagani ukrepi na področju zaščite in krepitve vloge odjemalcev ter povečanja predvidljivosti in stabilnosti stroškov energije za spodbujanje industrijske konkurenčnosti stremijo predvsem k izboljšavi obstoječega trga z električno energijo[6].
3.1. Ukrepi za zaščito in krepitev vloge odjemalcev
3.1.1. Večja pogodbena izbira odjemalcev
Predlog reforme predvideva nove pravice za odjemalce do pogodb s fiksno ceno, hkrati pa tudi možnost sklenitve več ali kombiniranih prilagojenih pogodb in dostop do jasnejših predpogodbenih informacij. Večja izbira bi odjemalcem omogočila, da se po želji omejijo na varne, dolgoročne cene in se tako zaščitijo pred nenadnimi cenovnimi šoki[7], ali pa preko pogodb z dinamičnimi cenami izkoristijo spremenljivost cen in porabljajo električno energijo, ko je ta cenejša[8].
3.1.2. Zaščita ranljivih odjemalcev
Predlog predvideva zavezo držav članic, da določijo zasilne dobavitelje, z namenom, da noben odjemalec ne bo ostal brez električne energije. Prav tako bodo morale države članice zaščititi ranljive odjemalce, ki zaostajajo s plačili[9].
3.1.3. Neposredni dostop do energije iz obnovljivih virov
V skladu s predlagano reformo bodo lahko manjši odjemalci z ureditvijo pravil o souporabi energije zmanjšali odvisnost svojih računov od cen plina. Souporaba energije bi širši skupini odjemalcev omogočala dostop do energije iz obnovljivih virov iz lastne proizvodnje [10]. Na ta način bodo na primer stanovalci lahko delili presežno energijo iz strešne sončne elektrarne s svojimi sosedi[11].
3.1.4. Izboljšanje prožnosti elektroenergetskega sistema
Za izboljšanje prožnosti elektroenergetskega sistema bodo morale države članice določiti cilje za povečanje prožnosti, kar zadeva vire, ki ne vključujejo fosilnih goriv, ter uvesti nove programe podpore, zlasti za prilagajanje odjema in shranjevanje[12].
3.2. Ukrepi za povečanje predvidljivosti in stabilnosti stroškov energije za spodbujanje industrijske konkurenčnosti
3.2.1. Olajšana uporaba pogodb o nakupu električne energije
Komisija v reformi predlaga olajšanje uporabe stabilnejših dolgoročnih pogodb, kot so pogodbe o nakupu električne energije (ang. power purchase agreements (PPAs)). Pogodbe o nakupu električne energije so poslovne pogodbe med odjemalcem in proizvajalcem električne energije, na podlagi katerih se proizvajalec zaveže, da bo energijo prodajal (neposredno) odjemalcu po določeni ceni[13]. Reforma predvideva tudi zavezo držav članic, da zagotovijo razpoložljivost tržnih jamstev za pogodbe o nakupu električne energije[14].
3.2.2. Olajšana uporaba dvosmernih pogodb na razliko
Da bi proizvajalcem zagotovili stabilnost prihodkov in industrijo zaščitili pred nestanovitnostjo cen, želi Evropska komisija vso javno podporo za nove naložbe v proizvodnjo nizkoogljične električne energije iz nefosilnih goriv zagotoviti v obliki dvosmernih pogodb na razliko (ang. two-way contract for difference (CfDs))[15]. Dvosmerna pogodba na razliko je pogodba, sklenjena med proizvajalcem električne energije in javnim subjektom, običajno državo, ki določa izvršilno ceno, navadno s konkurenčnim razpisom. Proizvajalec proda električno energijo na trgu, nato pa z javnim subjektom poravna razliko med tržno in izvršilno ceno. Kadar je tržna cena nižja od izvršilne, proizvajalec prejme razliko, kadar pa je tržna cena višja od izvršilne, mora razliko povrniti. Presežne prihodke bodo morale države članice usmeriti v odjemalce[16].
Neposredni programi zaščite cen za nove naložbe se nanašajo na naložbe iz vetrne, sončne, geotermalne energije, vodne energije brez akumulacije in jedrske[17] energije[18]. Zajemajo naložbe v nove naprave za proizvodnjo električne energije, naložbe za nadomestitev stare zmogljivosti z novo pri obstoječih napravah za proizvodnjo električne energije in naložbe za razširitev obstoječih tovrstnih naprav ali podaljšanje njihove življenjske dobe[19].
3.2.3. Olajšana uporaba terminskih pogodb
Reforma naj bi spodbudila tudi likvidnost trgov za dolgoročne pogodbe, ki zagotavljajo stabilnost cen v prihodnosti, t.i. „terminske pogodbe“ (ang. forward contracts). Gre za pogodbe med odjemalcem in proizvajalcem za nakup oz. prodajo določene količine električne energije po določeni ceni v prihodnosti. Podobna je pogodbi o nakupu električne energije, a se navadno sklene za krajši čas[20].
3.2.4. Zagotovitev celovitosti in preglednosti trga energije
Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ang. ACER) in nacionalni regulatorji bodo imeli večjo pristojnost spremljanja celovitosti in preglednosti energetskega trga, pri čemer bo imel ACER na primer okrepljeno vlogo pri preiskavah primerov domnevne zlorabe trga čezmejne narave[21]. Uvedene bodo tudi nove obveznosti za olajšanje vključevanja obnovljivih virov energije v sistem in povečanje predvidljivosti proizvodnje. Te vključujejo obveznosti operaterjev sistemov glede preglednosti, kar zadeva prezasedenost omrežja in roke za trgovanje, bližje realnemu času[22].
4. Sklep
Čeprav predlagani ukrepi ne vplivajo na oblikovanje cen na kratkoročnih trgih, reforma spreminja način plačevanja podmejnih proizvajalcev (gre za proizvajalce, ki uporabljajo tehnologije z nižjimi stroški, kot so OVE, jedrska energija in lignit, in električno energijo v omrežje zagotavljajo po ceni, nižji od tiste, ki jo določijo dražji „mejni“ proizvajalci). To pomeni, da bodo proizvajalci še naprej dejavni na kratkoročnem trgu, vendar nestanovitne cene na kratkoročnem trgu ne bodo več določale njihovih prihodkov. Namesto tega bodo prihodke v večji meri oblikovale dolgoročne pogodbe, kot so pogodbe o nakupu električne energije in dvosmerne pogodbe na razliko. Stroški industrijskih akterjev za električno energijo pa naj bi na ta način postali stabilnejši in odpornejši na krize[23].
[1]1. ec. europa. eu: Komisija predlaga reformo zasnove trga z električno energijo v EU za spodbujanje obnovljivih virov energije, boljšo zaščito odjemalcev in povečanje industrijske konkurenčnosti. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_1591 (25.3.2023).
[2]2. Sporočilo Komisije: Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini C 131 I/01, C/2022/1890 (2022/C 131 I/01).
[3]3. Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredb (EU) 2019/943 in (EU) 2019/942 ter Direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 za izboljšanje zasnove trga električne energije v Uniji, stran 3.
[4]4. Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredb (EU) 2019/943 in (EU) 2019/942 ter Direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 za izboljšanje zasnove trga električne energije Unije.
[5]5. Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredb (EU) št. 1227/2011 in (EU) 2019/942 za izboljšanje zaščite Unije pred tržno manipulacijo na veleprodajnem trgu z energijo.
[6]6. Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredb (EU) 2019/943 in (EU) 2019/942 ter Direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 za izboljšanje zasnove trga električne energije v Uniji, stran 3.
[7]7. ec. europa. eu: Vprašanja in odgovori o reformi zasnove notranjega trga električne energije v EU. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_23_1593 (25.3.2023).
[8]8. ec. europa. eu: Komisija predlaga reformo zasnove trga z električno energijo v EU za spodbujanje obnovljivih virov energije, boljšo zaščito odjemalcev in povečanje industrijske konkurenčnosti. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_1591 (25.3.2023).
[9]9. ec. europa. eu: Komisija predlaga reformo zasnove trga z električno energijo v EU za spodbujanje obnovljivih virov energije, boljšo zaščito odjemalcev in povečanje industrijske konkurenčnosti. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_1591 (25.3.2023).
[10]10. ec. europa. eu: Vprašanja in odgovori o reformi zasnove notranjega trga električne energije v EU. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_23_1593 (25.3.2023).
[11]11. ec. europa. eu: Komisija predlaga reformo zasnove trga z električno energijo v EU za spodbujanje obnovljivih virov energije, boljšo zaščito odjemalcev in povečanje industrijske konkurenčnosti. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_1591 (25.3.2023).
[12]12. ec. europa. eu: Komisija predlaga reformo zasnove trga z električno energijo v EU za spodbujanje obnovljivih virov energije, boljšo zaščito odjemalcev in povečanje industrijske konkurenčnosti. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_1591 (25.3.2023).
[13]13 ec. europa. eu: Vprašanja in odgovori o reformi zasnove notranjega trga električne energije v EU. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_23_1593 (25.3.2023).
[14]14. ec. europa. eu: Komisija predlaga reformo zasnove trga z električno energijo v EU za spodbujanje obnovljivih virov energije, boljšo zaščito odjemalcev in povečanje industrijske konkurenčnosti. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_1591 (25.3.2023).
[15]15. ec. europa. eu: Komisija predlaga reformo zasnove trga z električno energijo v EU za spodbujanje obnovljivih virov energije, boljšo zaščito odjemalcev in povečanje industrijske konkurenčnosti. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_1591 (25.3.2023).
[16]16. ec. europa. eu: Vprašanja in odgovori o reformi zasnove notranjega trga električne energije v EU. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_23_1593 (25.3.2023).
[17]17. Ravno zaradi pomanjkanja domače proizvodnje jedrske energije. Tako tudi predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredb (EU) 2019/943 in (EU) 2019/942 ter Direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 za izboljšanje zasnove trga električne energije v Uniji, stran 1.
[18]18. 2. odstavek člena 19b predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredb (EU) 2019/943 in (EU) 2019/942 ter Direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 za izboljšanje zasnove trga električne energije v Uniji.
[19]19. Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredb (EU) 2019/943 in (EU) 2019/942 ter Direktiv (EU) 2018/2001 in (EU) 2019/944 za izboljšanje zasnove trga električne energije v Uniji, stran 26.
[20]20. ec. europa. eu: Vprašanja in odgovori o reformi zasnove notranjega trga električne energije v EU. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_23_1593 (25.3.2023).
[21]21. ec. europa. eu: Komisija predlaga reformo zasnove trga z električno energijo v EU za spodbujanje obnovljivih virov energije, boljšo zaščito odjemalcev in povečanje industrijske konkurenčnosti. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_1591 (25.3.2023).
[22]22. ec. europa. eu: Komisija predlaga reformo zasnove trga z električno energijo v EU za spodbujanje obnovljivih virov energije, boljšo zaščito odjemalcev in povečanje industrijske konkurenčnosti. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_23_1591 (25.3.2023).
[23]23. ec. europa. eu: Vprašanja in odgovori o reformi zasnove notranjega trga električne energije v EU. Dostopno na: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/qanda_23_1593 (25.3.2023).