Nalagam vsebino...

Blog, Novice

Krepitev delavcev: Strategije za uveljavljanje pravic delavcev

Zaposleni se težko uprejo delodajalcu, ko se soočijo z nepravičnim obravnavanjem ali politikami. Vendar je pomembno, da zaposleni poznajo svoje pravice in vedo, kako se lahko zavzemajo zase. V tej seriji objav bomo raziskali koncept "korenčka in palice" ter navedli pet korakov, kako se učinkovito upreti delodajalcu. Poglobili se bomo v strategije, ki lahko zaposlenim pomagajo pri uveljavljanju njihovih pravic in zagotavljanju pravične obravnave na delovnem mestu, od razumevanja delovnopravne zakonodaje do vzpostavitve podporne mreže.

To je drugi del objav o izpopolnjevanju upravljanja z zaposlenimi – strategije za motiviranje, discipliniranje in uveljavljanje pravic delavcev.

Pogovorite se z nadzornikom

Pogovor z nadrejenim je pogosto prvi korak pri reševanju morebitnih težav na delovnem mestu. Če se soočate s kršitvami oziroma z neenakim obravnavanjem, je bistveno, da svoje pomisleke na spoštljiv način sporočite svojemu nadrejenemu. Preden začnete pogovor, si vzemite čas, da osredotočite svoje misli in pripravite konkretne primere težav, s katerimi se soočate. Poleg tega je pomembno, da med pogovorom z nadrejenim ostanete mirni in se izogibate obrambnemu ali konfrontacijskemu nastopu. Ne pozabite, da je vaš cilj sodelovati z delodajalcem pri iskanju rešitve, ki bo koristila tako vam kot delodajalcu.

Zahtevajte odpravo kršitev s pisno zahtevo

Če pogovor z nadrejenim ne bo prinesel ustreznih rezultatov, bo morda treba zadevo stopnjevati s pisno zahtevo na odpravo kršitev. Če menite, da vaš delodajalec ne izpolnjuje svojih obveznosti iz delovnega razmerja ali krši vaše pravice, imate pravico pisno zahtevati, da delodajalec odpravi kršitev ali izpolni svoje obveznosti. To zahtevo je treba podati na strokoven in spoštljiv način, v njej pa navesti konkretno težavo in ukrepe, ki so potrebni za razrešitev.

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih mora delodajalec v osmih dneh po prejemu pisne zahteve izpolniti svoje obveznosti ali odpraviti kršitev. Če delodajalec tega ne stori, lahko v 30 dneh po preteku tega roka vložite tožbo pri pristojnem delovnem sodišču. To pomeni, da imate, če delodajalec ne odpravi težave, na voljo pravno sredstvo, s katerim lahko zahtevate, da bo delodajalec spoštoval vaše pravice iz delovnega razmerja.

Vložite tožbo

Čeprav je ta korak lahko psihološko naporen, se morate zavedati, da vas zakonodaja ščiti in da lahko to, da se postavite zase, pozitivno vpliva ne le na vaš položaj, temveč tudi na širšo kulturo v podjetju. Pri tem koraku je smiselno poiskati pravni nasvet ter skrbno preučiti morebitna tveganja in koristi sodnega postopka.

Obvestite inšpektorat za delo in/ali zagovornika načela enakosti

Če menite, da so vam bile kršene pravice iz delovnega razmerja, lahko o tem obvestite tudi inšpektorat za delo ali zagovornika načela enakosti. To so vladni organi, ki so odgovorni za izvrševanje delovnopravne zakonodaje in spodbujanje enakega obravnavanja na delovnem mestu.

Inšpektorat za delo preiskuje kršitve v zvezi z delovnimi pogoji ter varnostjo in zdravjem pri delu, zagovornik načela enakosti pa si prizadeva za preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enake obravnave ne glede na spol, etnično pripadnost ali druge dejavnike.

Če želite obvestiti inšpektorat za delo ali zagovornika načela enakosti, lahko vložite prijavo, v kateri opišete določeno vprašanje in predložite vse ustrezne dokaze ali dokumentacijo. Ti organi bodo nato zadevo preiskali in ustrezno ukrepali, kar lahko vključuje izrekanje glob ali pravnih sankcij proti delodajalcu.

Prenehanje delovnega razmerja

Odpoved delovnega razmerja s strani delavca je lahko težka odločitev, vendar je to možnost, ki jo ima delavec, kadar se sooča z nenehnimi ali hudimi kršitvami. Preden sprejmete to odločitev, je pomembno, da skrbno preučite posledice, vključno s finančnimi posledicami. Če se odločite za odpoved delovnega razmerja, je pomembno, da to storite s pisnim obvestilom delodajalcu.

Zakon ne predpisuje, kaj morate napisati v odpovedi, saj lahko delavec kadar koli odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe razloga. Kljub temu je pomembno, da ostanete profesionalni in upoštevate odpovedni rok. V primeru izredne odpovedi ima delavec pravico odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, vendar je to mogoče le iz razlogov, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih.

Za dodatna vprašanja ali pojasnila smo vedno na voljo.

Kliknite tukaj in nas kontaktirajte. Z veseljem vam bomo svetovali.

Avtor članka