Spremembe Zakona o industrijski lastnini z novelo ZIL-1E
Dne 14. 3. 2020 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini (ZIL-1E; »novela«), ki v določenih pomembnih elementih spreminja zlasti ureditev na področju blagovnih znamk, v določeni meri pa posega tudi na področje patentov in modelov.
O predlogu novele smo pisali že v marcu 2019 in v večini je novela ostala enaka ali vsaj v bistvenem podobna že objavljenemu predlogu. Priporočamo torej branje prispevka preteklega marca, na tem mestu pa dodajamo še nekaj dodatnih točk, ki se v objavljeni noveli razlikujejo od prvotnega predloga ali so po naši oceni zanimiv korak od prejšnjega besedila zakona. Vse spremembe ZIL-1 v teh dveh prispevkih seveda niso zajete.
Novela je pričela veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu, torej dne 29. 3. 2020. Poleg že obravnavanih sprememb je v 114. člen ZIL-1 dodan še 4. odstavek, ki našteva aktivno legitimirane za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti znamke iz naslova dejstva, da je bila ob upoštevanju datuma vložitve prijave registrirana v nasprotju s 44. členom ZIL-1. V tem primeru lahko omenjeno tožbo vloži:
a) imetnik prejšnje znamke;
b) imetnik prej pridobljenega neregistriranega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu;
c) imetnik znamke, ki jo je brez njegovega soglasja njegov posrednik ali zastopnik prijavil na svoje ime;
d) oseba, ki je upravičena do uporabe označbe porekla ali geografske označbe;
e) imetnik druge prej pridobljene pravice.
Kot že omenjeno v prvem prispevku, novela uvaja nekatere osnovne elemente vezane na pravice intelektualne lastnine kot stvarne pravice, ki jih je mogoče zastavljati in prenašati. Tako na primer izrecno določa, da s prenos celotnega podjetja vključuje tudi prenos patenta, modela oziroma znamke, če ni dogovorjeno drugače ali če morda drugače ne kažejo okoliščine. Navedeno je sicer že do sedaj veljalo v praksi, saj morebitni patenti, modeli in znamke predstavljajo del premoženja podjetja, ki se ob prenosu podjetja kot celote avtomatsko prenese skupaj z lastništvom poslovnega deleža, po novem pa je to izrecno urejeno tudi v samem ZIL-1. Smiselno enako se prenašajo tudi že same prijave patenta, modela ali znamke. Ni pa na primer predvideno, da bi se zastave pravic vpisovale v register blagovnih znamk pri uradu in da bi bilo torej javno razvidno, ali je določena blagovna znamka zastavljena. Dostop do teh informacij bo še naprej na voljo le preko uveljavljanja možnosti iz nespremenjenega 7. člena ZIL-1, po katerem je Urad, ob upoštevanju določenih omejitev vezanih na tajnost, dolžan vsakomur omogočiti vpogled v spis v zvezi s prijavo ter dostop do informacij o prijavah in podeljenih ali registriranih pravicah.
Kot zanimivost novi 44. člen ZIL-1 bolj jasno navaja, da Urad relativnih razlogov za zavrnitev blagovne znamke ne upošteva po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor. Kljub temu da omenjeno velja že od prej, so bili številni imetniki blagovnih znamk prepričani, da tudi na te razloge (zlasti na to, da že obstoji enaka ali podobna registrirana blagovna znamka) pazi urad sam in jih o tem obvesti. Od imetnikov blagovne znamke se seveda že pred novelo zahteva večja skrbnost ter spremljanje prijav blagovnih znamk, saj se njihova prejšnja blagovna znamka upošteva le na njihov ugovor. Uvedba spremljanja blagovne znamke s strani imetnika je torej vsekakor priporočljiva.
Morda gre poleg že izpostavljenih določb o uporabi blagovne znamke, izpostaviti še novost v členu 47 novega ZIL-1, ki omogoča »ukrepanje carinskih organov tudi v primeru, ko je blago na ozemlju Republike Slovenije, pa ni namenjeno temu trgu in ni v postopku sprostitve v prosti promet v Republiki Sloveniji. Če bodo carinski organi odkrili takšno blago in ga začasno zadržali, bo moral imetnik znamke začeti postopek za ugotovitev, ali je bila kršena pravica iz znamke, torej vložiti tožbo zaradi kršitve pravic pri pristojnem sodišču. Če bo sodišče v postopku ugotovilo, da je deklarant ali imetnik blaga dokazal, da imetnik znamke nima pravice prepovedati dajanja blaga na trg v končni namembni državi (ker v tisti državi nima znamke), bo tožbo zavrnilo, carinski organi pa bodo prenehali zadrževati blago in ga bodo prepustili imetniku blaga ali deklarantu.«1 Možno bo torej sicer uveljavljati pravice v Republiki Sloveniji, če bo blago tukaj zadržano, vendar pa bo relevantno kakšne pravice ima imetnik znamke v ciljni državi in ne v Republiki Sloveniji.
Prav tako so do določene mere spremenjene kazenske določbe ZIL-1, in sicer ne gre le za prilagoditev valut predpisanih kazni iz SIT v EUR, temveč tudi za spremembe v predpisanih zneskih. Novela namreč po novem ločuje med pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki posamezniki ter za pravne osebe predpisuje minimalno kazen v višini 4.000 EUR (prej 100.000 SIT oziroma 417,29 EUR).
Zadeve, glede katerih je bilo ob uveljavitvi tega zakona vloženo pravno sredstvo oziroma začet sodni postopek, se končajo po dosedanjih predpisih. Za kasnejše zadeve, ne glede na to, ali gre morda ze že pred uveljavitvijo zakona pridobljeno pravico, se uporablja novo, spremenjeno besedilo ZIL-1.
1. Iz predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o industrijski lastnini.
