9.9.2020
OS POD
> Varstvo osebnih podatkov

Sprememba ZPPDFT-1B

Rok za implementacijo Direktive (EU) 2018/843 ali AMLD 5 so imele države članice do 10. 1. 2020. Slovenija je AMLD 5 implementirala s sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1B), ki je bil v Uradnem listu objavljen dne 26. 6. 2020 in se je pričel uporabljati dne 11. 7. 2020. Sprememba ZPPDFT-1B na področje preprečevanja pranja denarja prinaša nekaj sprememb. Namen prispevka je obravnava ključnih sprememb, ki so bile s spremembo ZPPDFT-1 implementirane v slovenski pravni red.

1. DEFINIRANI POJMI

Sprememba ZPPDFT-1B definicijo poslovnega razmerja dopolnjuje z določilom, da se zanj ob vzpostavitvi stikov predvideva, da bo trajal. Ta dopolnitev je še posebej pomembna v povezavi s členom 17.1. ZPPDFT-1, ki določa kdaj morajo zavezanci opraviti pregled strank. Eden izmed določenih primerov je tudi sklepanje poslovnega razmerja s stranko. Dopolnitev definicije poslovnega razmerja z časovno komponento pomeni, da zavezancem ni potrebno opraviti pregleda strank v primeru izvedbe enkratne transakcije (ob predpostavki, da niso izpolnjene druge okoliščine iz člena 17. ZPPFDT-1 zaradi katerih je potrebno opraviti skrbni pregled strank). V posledici te spremembe sta s spremembo ZPPDFT-1B izbrisani izjemi iz člena 17.7. ZPPDFT-1, v skladu s katerima se plačilne transakcije in menjalniški posli pod 1.000 EUR niso šteli za poslovno razmerje. Izbrisani izjemi glede na novo definicijo poslovnega razmerja nista več potrebni, saj sedaj poslovno razmerje, ki je definirano kot trajno razmerje izključuje vse enkratne transakcije.

Sprememba ZPPDFT-1B uvaja nekatere nove definicije in sicer fiat valuto in ponudnika skrbniških denarnic. Nova definicija fiat valute prestavlja zakonita denarna sredstva, ki služijo kot sredstva menjave. Definicija fiat valute je uporabljena pri prenovljeni opredelitvi zavezanca – »kripto menjalnice«. Ponudnik skrbniških denarnic pa predstavlja osebo, ki zagotavlja storitve varovanja zasebnih kriptografskih ključev v imenu svojih strank, za hranjenje, shranjevanje in prenos virtualnih valut. Pri tem je potrebno poudariti, da se bo med take osebe štelo vse, ki bodo razpolagali s kriptografskimi ključi, ne glede na to ali bodo lahko sami oz. samostojno razpolagali z navedenimi ključi (n.p.r. ponudniki multi-sig denarnic).

Spremenjena pa je bila tudi definicija virtualne valute, ki je opredeljena kot digitalna oblika vrednosti, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ, je brez pravnega statusa, se sprejema kot sredstvo menjave in se elektronsko prenaša, shranjuje in izmenjuje. Cilj nove definicije je zajeti vse različne uporabe virtualnih valut. Med njih pa ne sodijo tako imenovane komplementarne valute, ki se uporabljajo v zelo omejenih omrežjih, kot so mesta, regije in imajo majhno število uporabnikov.

2. ZAVEZANCI

Pri zavezancih je do največje spremembe prišlo pri definiranju »kripto zavezancev«, in sicer morajo ukrepe preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma sedaj opravljati pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo storitev menjav med virtualnimi in fiat valutami in druge posle, ki so vključeni v te storitve ali ponujajo skrbniške denarnice. Med te zavezance pa spadajo samo subjekti, ki aktivno sodelujejo pri izvajanju teh storitev, ne pa tudi subjekti, ki se ukvarjajo s temi storitvami posredno (razvijalci programov, ki omogočajo menjavo).

Pri zavezancih, ki poslujejo z nepremičninami in umetniškimi deli je uveden cenzus 10.000 EUR, kar pomeni, da subjektom, ki opravljajo posle pod tem zneskom, ni treba izvajati ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

3. REGISTER KRIPTO ZAVEZANCEV

Sprememba ZPPDFT-1B uvaja nov register kripto zavezancev z namenom zagotavljanja nadzora nad temi zavezanci. Gre za zagotavljanje transparentnosti poslovanja in ne za regulacijo dejavnosti. Vpis v register kripto zavezancev je pogoj za začetek izvajanja storitev menjav in ponujanja skrbniških denarnic. Register je javne narave in ga vzdržuje ter upravlja Urad za preprečevanje pranja denarja. Za vpis v register je potrebno predložiti predpisane podatke in dokumente. Vpis pa se lahko zavrne zgolj, če je bil kateri izmed predstavnikov kripto zavezanca pravnomočno obsojen kaznivega dejanja, kot je predvideno v členu 4.a ZPPDFT-1. Morajo pa kripto zavezanci pisno obvestiti Urad za preprečevanje pranja denarja tudi o vseh svojih ponudnikih, ki so vključeni v njihove storitve menjav in skrbniških denarnic.

4. UGOTAVLJANJE IN PREVERJANJE ISTOVETNOSTI STRANKE

V zvezi z ugotavljanjem in preverjanjem istovetnosti strank smo si obetali več sprememb, od katerih je bila s spremembo ZPPDFT-1B upoštevana zgolj ena in sicer sprememba pri identifikaciji stranke na podlagi sredstva elektronske identifikacije. Definicija elektronske identifikacije je bila spremenjena na način, da se neposredno sklicuje na predpise na področju elektronske identifikacije in storitev zaupanja (Uredba eIDAS, ki pri nas še ni bila implementirana in se uporablja neposredno). Pri tem pa se je določila visoka raven zanesljivosti kot potrebna raven zanesljivosti elektronskih sredstev identifikacije. V fazi priprave spremembe ZPPDFT-1B je bilo v javni obravnavi veliko govora tudi o spremembi omejujočih določil za izvedbo videoelektronske identifikacije, ki pa na žalost ni bila vključena v končno verzijo zakona. Posledično videoelektronska identifikacija ostaja precej regulirana in praktično težko izvedljiva. To pomeni, da Slovenija še naprej ostaja država, v kateri zavezanci za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma zelo težko izvedejo oddaljeno identifikacijo svojih strank.

5. DEJANSKI LASTNIKI

Sprememba ZPPDFT-1B ukinja ureditev izjem za vpis v register dejanskih lastnikov. V skladu z novo ureditvijo se pri samostojnih podjetnikih, subjektih, ki nimajo poslovnih deležev ter enoosebnih družbah z omejeno odgovornostjo, v katerih je edini družbenik fizična oseba, samodejno opravijo prvi vpisi podatkov o dejanskih lastnikih in tudi vse nadaljnje spremembe. Ne glede na samodejni vpis v register, so ti subjekti vseeno odgovorni za pravilnost vpisanih podatkov in morajo v primeru napačnih vpisov sami poskrbeti za vpis pravilnih podatkov.

Nova je tudi obveznost zavezancev, da morajo v primeru neskladnosti med podatki v registru dejanskih lastnikov in neposredno ugotovljenimi podatki o dejanskih lastnikih, slednje v 30 dneh pisno sporoči Uradu za preprečevanje pranje denarja.

Dejanskim lastnikom pa je naložena dolžnost, da poslovnim subjektom zagotovijo vse potrebne podatke, da lahko ti izpolnijo vse svoje obveznosti glede identifikacije dejanskih lastnikov.

6. OSTALE SPREMEMBE

S spremembo ZPPDFT-1B se je zmanjšal mejni znesek v zvezi z elektronskim denarjem, ki je pogoj za opustitev pregleda stranke, in sicer iz 250 EUR ter 500 EUR na 150 EUR oziroma iz 100 EUR na 50 EUR.

Pregled stranke preko tretje osebe je sedaj mogoč tudi brez njene navzočnosti v primeru, da tretja oseba stranko identificira s pomočjo sredstva elektronske identifikacije.

Dodane so nove obveznosti glede izvedbe pregleda strank iz visoko tveganih tretjih držav, kjer je potrebno pridobiti še natančnejše podatke o izvoru sredstev ter zagotoviti pogostejše in dlje časa trajajoče spremljanje poslovanja strank. Zavezancem pa je dana možnost, da izvajajo dodatne elemente poglobljenega pregleda stranke, okrepijo mehanizme sporočanja podatkov Uradu za preprečevanje pranja denarja ter omejijo izvajanje poslovnega razmerja ali transakcij s stranko.

7. KAZENSKE DOLOČBE

Sprememba ZPPDFT-1B uvaja novo sankcijo za dejanske lastnike, ki poslovnim subjektom ne zagotovijo vseh potrebnih podatkov, da le ti lahko izpolnijo svoje obveznosti v zvezi z ugotavljanjem dejanskih lastnikov.

Na novo so urejene tudi sankcije za »kripto« zavezance, ki ne izpolnijo svojih obveznosti glede vpisa v register in ostalih obveznosti.