16.3.2020
COV
> COVID-19

Pravni izzivi v luči novega koronavirusa (COVID-19) – dodatni ukrepi do dne 16. 3. 2020

Situacija s koronavirusom se spreminja dnevno, spodaj pa dopolnjujemo najpomembnejše pravne informacije do dne 16. 3. 2020. Tokratni prispevek bo pokrival ukrepe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (»MGRT«), ukrep prepovedi prodaje blaga in storitev potrošnikom, pravila javnega naročanja, morebitne dopolnitve insolventne zakonodaje in nekatere druge ukrepe.

Ukrepi MGRT

Ni dvoma, da bodo imeli ukrepi države za zajezitev širitve koronavirusa pomembne gospodarske učinke. Ključno je zato izpostaviti ukrepe, ki jih pripravlja MGRT, ki bodo lahko pomagali gospodarskih družbam, ki se bodo ali pa se še soočajo z likvidnostnimi in ekonomskimi težavami. MGRT navaja, da situacijo spremlja na nacionalni, evropski in svetovni ravni, k reševanju problema pa bo pristopilo z dvostopenjskim sistemom. Prva stopnja obsega opredelitev takojšnih interventnih ukrepov, ki jih bo mogoče implementirati v kratkem časovnem obdobju, druga stopnja pa obsega strateške ukrepe, ki bodo pripomogli k vzpostavitvi pretrganih dobaviteljskih verig. Konkretni ukrepi, ki so trenutno v pripravi so:

– Priprava Interventnega zakona za ohranitev delovnih mest. Vlada RS je besedilo interventnega zakona že sprejela in je trenutno v nujni obravnavi v Državnem zboru. Namen predloga zakona je prispevati k ohranitvi delovnim mest v podjetjih, ki poslujejo v najbolj prizadetih panogah. Osnutek zakona predvideva delno povračilo stroškov izplačil nadomestila plače za delavce, ki jim delodajalec začasno ne more zagotavljati dela in za primere, ko delavci zaradi odrejene karantene na podlagi odločbe ministra za zdravje ne morejo opravljati dela, delodajalec pa jim iz objektivnih razlogov ne more omogočiti dela na domu (v slednje primeru osnutek zakona predvideva, da celotno breme nadomestila nosi Republika Slovenija) – več informacij o predlogu zakona tudi na povezavi: https://www.gov.si/novice/2020-03-12-interventni-zakon-za-ohranitev-delovnih-mest/.

– Na voljo bodo kreditne linije SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada. Finančni produkti v okviru SID banke bodo na voljo od aprila 2020 dalje, o čemer smo že pisali v prispevku z dne 13. 3. 2020, MRGT pa skupaj s SPS oblikuje ukrepe, ki bodo na voljo mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem v skupni okvirni višini 115 milijona EUR. Nekateri ukrepi SPS so že na voljo, drugi pa od 20. 3. 2020 oziroma od 27. 3. 2020 dalje.

– Podjetjem bo zagotovljeno vsaj delno povračilo stroškov v zvezi s sejmom ali dogodkom, ki je bil odpovedan ali prestavljen na kasnejši datum (pod pogojem, da podjetje rizika odpovedi nima zavarovanega). Prav tako bo MGRT namerava sofinancirati udeležbo na digitalnem sejmu ali dogodku.

– MGRT omenja tudi možnost uveljavitve določb Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, ki jih je sicer mogoče uporabiti le kot interventni ukrep in sicer le za družbe ali zadruge, ki izkazujejo pomembno sistemsko vlogo za državo ali sektor. V sklopu tega ukrepa je na voljo 6 milijonov EUR.

– Pripravlja se interventni zakon glede dopolnitve rešitev omogočanja fleksibilnosti pri opravljanju dela, kar vključuje tudi delo od doma. Takšno delo sicer predvideva že obstoječ ZDR-1, predlog zakona pa bo omenjene možnosti še dopolnil. V zvezi regulacijo dela na domu v času izjemnih okoliščin je tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti objavilo dodatna pojasnila, ki jih me mogoče najti na tej povezavi: https://www.gov.si/novice/2020-03-05-delo-na-domu-in-odrejanje-drugega-dela-v-izjemnih-okoliscinah/.

Prepoved prodaje blaga in storitev potrošnikom

Na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih je Vlada RS 15. 3. 2020 izdala odlok, s katerim je začasno prepovedana ponudba ter prodaja blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije (Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, Uradni list Republike Slovenije št. 25/2020, »Odlok«), z določenimi izjemami, od 16. 3. 2020 do preklica.

Odlok primeroma navaja sledeče storitve kot prepovedane: nastanitvene storitve, gostinske storitve, velnes storitve, športno rekreacijske storitve, kinematografske storitve, kulturne storitve, frizerske storitve, kozmetične storitve, pedikerske storitve, storitve iger na srečo, pri čemer velja opozoriti, da seznam ni zaključen in se nanaša na vse storitve in prodajo blaga potrošnikom, ki niso izrecno vključene med dopustne izjeme na podlagi 2. člena Odloka. Prepoved se ne nanaša na prodajo blaga in storitev na daljavo (kot to določa 43. člen ZVPot). Pogodba, sklenjena na daljavo, je pogodba sklenjena med podjetjem in potrošnikom na podlagi organizirane prodaje na daljavo ali sistema opravljanja storitev brez istočasne fizične prisotnosti pogodbenih strank, ki ga vodi podjetje, ki za namen sklenitve uporablja izključno enega ali več sredstev za komuniciranje na daljavo (kot sta npr. internet ali telefon), vse do takrat in vključno s trenutkom, ko je pogodba sklenjena. Na tej podlagi tako trgovci lahko tudi blago in storitve, ki se ne štejejo kot najnujnejše dobrine, še naprej lahko ponujajo ter prodajo preko interneta in telefonske prodaje, pri čemer se mora pogodba z uporabo takih sredstev tudi šteti za sklenjeno (kar bo odvisno tudi od posameznega modela prodaje in splošnih pogojev trgovca). Vlada RS je danes na spletu objavila tudi pojasnila glede uporabe Odloka, ki vključujejo odgovore na nekatera najpogostejša vprašanja. Vlada pojasnjuje, da je zaradi namena Odloka, t.j. omejitev gibanja prebivalstva in zajezitev epidemije COVID-19, pri vseh oblikah prodaje na daljavo dovoljena zgolj dostava na dom potrošniku, ne pa tudi oblike osebnega prevzema.

Odlok tudi ne prepoveduje ponujanja in prodaje blaga in storitev, ki je kot izjema določeno v drugih odlokih, ki jih Vlada Republike Slovenije sprejme zaradi zajezitve epidemije COVID-19 ter na sledeče pravne subjekte oziroma blago in storitve:

– prodajalne z živili vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji,
– lekarne,
– prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
– program vrt in kmetijstvo v prodajalnah,
– kmetijske prodajalne,
– bencinske servise,
– banke,
– pošto,
– dostavne službe,
– trafike in kioske za prodajo časopisov in revij ter
– druge nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja.

Prav tako prepoved ne velja za prodajanje in ponujanje blaga osebam, ki se skladno z zakonodajo ne štejejo za potrošnike (t.i. B2B transakcije).

Odlok je začel veljati danes, 16. 3. 2020, ob polnoči in bo veljal do prenehanja razlogov za v njem navedene ukrepe, kar bo Vlada RS ugotovila s sklepom, ki ga bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Še danes lahko pričakujemo tudi priporočila NIJZ glede omejitev števila potrošnikov, ki so lahko hkrati v poslovnem prostoru, v katerem se ponuja in prodaja blago in storitve, ki skladno z Odlokom niso prepovedane. Omejitev se bo določala glede na kvadraturo posameznega poslovnega prostora.

Uvedba Odloka odpira nekaj zanimivih vprašanj, s katerimi se bodo ponudniki blaga in storitev srečevali v praksi, kot so npr.:

1) Ustrezna ločitev blaga in storitev, ki ga je skladno z Uredbo dovoljeno ponujati ter prodajati od prepovedanega

V kolikor bodo ponudniki mešanega blaga in storitev (tako prepovedanih kot dovoljenih skladno z Odlokom) želeli nadaljevati s ponujanjem blaga in storitev, ki so skladno z Odlokom dovoljene, morajo sprejeti ustrezne ukrepe, da zagotovijo strogo ločitev dostopa do blaga in storitev, katerega ponujanje ni dovoljeno.

2) Ponujanje gostinskih storitev

Že pred uveljavitvijo so se nekateri ponudniki gostinskih storitev odločali za omejitev svoje ponudbe zgolj na dostavo (zlasti preko platform za dostavo Wolt in eHrana) ter osebni prevzem hrane in pijače. Ponujanje in prodaja hrane in pijače preko dostavnih služb bo skladno z Odlokom dovoljena tudi v nadaljnje. Skladno s pojasnili Vlade RS, osebni prevzem hrane in pijače skladno ni dovoljen, ne glede na to, ali bi se sicer nakup hrane oziroma pijače štel za pogodbo na daljavo.

3) Vpliv na pogodbene obveznosti trgovcev in ponudnikov storitev

Odlok bo nedvomno vplival na dejansko izpolnjevanje obveznosti trgovcev in ponudnikov storitev, in sicer v pogodbenih razmerij tako s strankami kot s svojimi dobavitelji. Pogodbene stranke bodo lahko skladno z izrecnimi pogodbenimi določili pridobile določene dodatne pravice ali obveznosti, o vplivu splošnih določil pogodbenega prava pa smo prav tako že pisali v našem prispevku z dne 13. 3. 2020.

Obvestilo v zvezi z informacijami nujnih javnih naročil v povezavi z virusom SARS-CoV-2

Na portalu eJN (Elektronsko javno naročanje) je Ministrstvo za javno upravo objavilo stališče v zvezi z javnim naročanjem in nujnimi javnimi naročili, ki so povezani z nabavo nujne zaščitne opreme za blažitev posledic koronavirusa SARS-CoV-2. Ministrstvo v stališču pojasnjuje, da ZJN-3 omogoča v primeru izvedbe postopka javnega naročila iz razloga nujnosti določene pomembne izjeme in blažje režime oddaje naročil. Ministrstvo posebej opozarja na določbo člena 46. (č) ZJN-3, po kateri se naročilo zaradi skrajne nujnosti (ki ne smejo biti take, da bi jih lahko pripisali naročniku) naročilo odda po postopku s pogajanji brez predhodne objave. Poleg omenjenega Ministrstvo opozarja tudi na določbe člena 27 ZJN-3, ki določa nekatere izjeme od uporabe pravil javnega naročanja. Naše stališče glede tolmačenja ZJN-3 in morebitnih izjem bomo sproti osveževali.

Razprave o možnosti odložitve domneve insolventnosti iz člena 14 ZFPPIPP

Čeprav taka sprememba še ni bila sprejeta oz. potrjena, pa že potekajo razprave tudi o možnosti zakonodajne spremembe, ki bi uveljavila odložitev domneve insolventnosti iz člena 14 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V tem trenutku še ni moč govoriti o trajnejši nelikvidnosti, ker še ne gre za daljše obdobje, v katerem dolžnik ni sposoben poravnavati svojih obveznosti (člen 14 (1) 1. ZFPPIPP). V roku 2 mesecev pa bi lahko nastopili položaji, ki bi lahko pomenili zakonite domneve trajnejše nelikvidnosti, in sicer:

– ovrgljiva domneva trajnejše nelikvidnosti iz člena 14 (2) ZFPPIPP (dva meseca zamude pri plačilu 20% obveznosti; 60 dni ni moč izvršiti izvršbe; če dolžnik nima računa v Sloveniji in 60 dni ni poravnal dolga, ki je predmet izvršbe; primeri 2 mesečne zamude pri izpolnitvijo obveznosti iz potrjene prisilne poravnave; itd.); in

– neovrgljiva domneva trajnejše nelikvidnosti iz člena 14 (4) ZFPPIPP (dvo-mesečna zamuda pri plačah delavcem, do višine minimalne plače; pri plačilu davkov in prispevkov od plač).

V Jadek & Pensa smo aktivno vključeni v razpravo o možnosti odložitve domneve insolventnosti in bomo v primeru sprememb o tem ažurno obveščali.

Drugi ukrepi

Omeniti velja tudi, da je Vlada RS izdala Odlok razporejanju zdravnikov brez licence, s katerim je vključila zdravnike sekundarije in specializante v izvajanje ukrepov za preprečevanje, obvladovanje in odstranjevanje posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19.

Poleg tega je Vlada RS preklicala veljavnosti Odredbe o prepovedi prometa zaščitnih sredstev, kar pomeni, da promet z zaščitnimi sredstvi za zaščito pri novem koronavirusu COVID-19 ni več prepovedan. Z uredbo je prav tako določena najvišja cena varovalne, zaščitne in druge zdravstvene opreme, kar pomeni, da gospodarske družbe ne morejo določiti cene, ki bi bila višja od z uredbo določene cene teh produktov (ki je najvišja maloprodajna cena, ki je veljala na trgu na dan 14. 3. 2020). Uredba pokriva naslednje blago: zaščitne maske tipa FFP2, zaščitne maske tipa FFP3, kirurške maske, zaščitna očala, zaščitne obleke tyvek, vodoodbojne zaščitne obleke, zaščitne rokavice nitril oziroma latex, razkužila 50 ml, razkužila 200 ml, razkužila 500 ml, ventilatorje za intenzivno zdravljenje, prenosne kisikove sisteme in brezkontaktne merilce telesne temperature.

Prav tako je Vlada RS z odlokom začasno prepovedala javni prevoz v Republiki Sloveniji.