Spet omejeno poslovanje sodišč in prekinitev teka rokov
Zaradi razglašene epidemije in ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom njene zajezitve, je v večjem obsegu omejeno tudi redno delo sodišč. Podobno kot ob spomladanskem zapiranju sodišč, je tudi tokrat prišlo do dveh večjih sprememb: (i) obseg poslovanja sodišč se omejuje na nujne zadeve in (ii) prekinjen je bil tek nekaterih rokov v sodnih zadevah. Več informacij o tem, kako bo to vplivalo na uveljavljanje vaših pravic v sodnih postopkih, pa najdete spodaj.
Omejitev poslovanja sodišč na nujne zadeve
Kot podrobneje izhaja iz odredbe o posebnih ukrepih, ki jo je izdal predsednik Vrhovnega sodišča, bodo sodišča v nujnih zadevah praktično nemoteno delovala naprej, in sicer v skladu z omejitvami, kot izhajajo iz strokovnih priporočil NIJZ. Katere so nujne zadeve, določa člen 83 Zakona o sodiščih. Nujni so na primer postopki v zadevah zavarovanja z začasnimi in predhodnimi odredbami, pa tudi postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja. Procesni roki v nujnih zadevah niso prekinjeni in tečejo naprej.
Še naprej bodo sodišča sicer odločala in vročala sodna pisanja tudi v nenujnih zadevah, ne bodo pa izvajala narokov in opravljala drugih procesnih dejanj, ki neizogibno terjajo fizično prisotnost strank ali drugih udeležencev sodnega postopka. Procesni roki v nenujnih zadevah ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu odredbe o posebnih ukrepih.
Izvedba narokov preko videokonference?
Naroki v nenujnih zadevah se štejejo za preklicane, vendarle pa se dopušča, da se naroki tudi v teh zadevah v tem času izvedejo, če so sklicani oz. izvedeni videokonferenčno. Po naših izkušnjah se sodišča za razpis narokov, ki bi bili izvedeni s pomočjo videokonference, nerada odločajo. Če pa se že, pa ni nujno, da bosta obe stranki s tem soglašali, zato gre vsekakor pričakovati dodatne zastoje v sodnih postopkih, kjer je treba pred odločitvijo sodišča še izvesti narok za glavno obravnavo.
Kako je s tekom rokov?
Kot pojasnjeno zgoraj, je bilo z odredbo Vrhovnega sodišča določeno, da nehajo teči procesni roki v nenujnih zadevah, v nujnih zadevah pa ti roki tečejo dalje. Procesni roki v nenujnih zadevah, kot je na primer rok za vložitev pritožbe zoper sodbo, rok za odgovor na tožbo ipd. v času veljave odredbe Vrhovnega sodišča ne tečejo.
S sklepom Vlade RS z dne 19. 11. 2020 pa je bil za obdobje 30 dni prekinjen tudi tek materialnih rokov. Vlada je namreč odločila, da začasno prenehajo teči roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi, torej od 20. 11. 2020 dalje.
Zgoraj navedeno velja le za sodne, ne pa tudi za upravne postopke. Zato se v upravnih postopkih zaenkrat uporabljajo splošna pravila, brez izjem. Omeniti pa velja, da iz predloga PKP6 izhaja, da naj bi zakon ustvaril zakonsko podlago, da Vlada tudi v zvezi z upravnimi postopki sprejme podobne ukrepe, kot so bili opisani v tem prispevku za sodne postopke.