Nalagam vsebino...

Strokovne objave

Pravice do zdravega življenjskega okolja kot človekove pravice

10. december je svetovni dan človekovih pravic. Letos mineva že 75 let od sprejetja ene najpomembnejših globalnih zavez: Splošne deklaracije o človekovih pravicah. V luči tega jubileja in pod vplivom nepredvidljivih vremenskih pojavov, ki so v Sloveniji nedvomno zaznamovali leto 2023, smo se vprašali ali je (človekova) pravica do zdravega življenjskega okolja varovana v zadostni meri?

Šest mladih Portugalcev, starih med 11 in 24 let, je v letu 2020 na Evropsko sodišče za človekove pravice (»ESČP«) vložilo tožbo, ker naj 27 držav članic Evropske Unije ter Velika Britanija, Švica, Norveška, Rusija in Turčija ne bi ustrezno naslovile reševanja problema podnebnih sprememb. Tožba temelji na členih 2, 8 in 14 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki varujejo pravico do življenja, pravico do zasebnosti in pravico do nediskriminacije. Tožniki trdijo, da je njihova pravica do življenja ogrožena zaradi posledic podnebnih sprememb; da njihova pravica do zasebnosti vključuje njihovo fizično in duševno dobrobit, ki jo ogrožajo vročinski valovi, ki jih prisilijo, da več časa preživijo v zaprtih prostorih; in da kot mladi ljudje tvegajo, da bodo doživeli najhujše posledice podnebnih sprememb. ESČP je primer obravnavalo letošnjega septembra. Zgodovinsko zaslišanje je potekalo pred 22 sodniki, s prisotnostjo 86 pravnikov držav. Gre za odmeven primer, ki ga z velikim zanimanjem spremljamo po vsem svetu. Ob tem se sprašujemo, kako je pravica do zdravega okolja zaščitna v Sloveniji.

»Slovenija je vodilna v svetu na področju priznavanja pravice do zdravega okolja, a se pri varovanju te pravice sooča z izzivi, kot so žarišča onesnaženja s strupenimi snovmi, pomanjkanje dostopa do varne pitne vode za ranljivo populacijo in slaba kakovost zraka. Potrebni so tudi nujnejši ukrepi glede podnebnih sprememb,« so besede Davida R. Boyd-a, posebnega poročevalca OZN za človekove pravice in okolje, ki je konec septembra letošnjega leta na predlog Vlade RS obiskal Slovenijo z namenom preučiti njen napredek pri uresničevanju pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja, opredeliti dobre prakse in preučiti okoljske izzive, s katerimi se sooča država. Pod okriljem omenjenega posebnega poročevalca so bile v preteklosti že izvedene analize varovanja pravice do okolja v državah članicah OZN. Pri pripravi analize okoljsko-pravne situacije v Sloveniji v letu 2020 je sodelovala tudi naša odvetniška pisarna. Končno poročilo je dostopno na naslednji povezavi: Annual thematic reports | OHCHR

Pravica do zdravega življenjskega okolja je v slovenski zakonodaji urejena v nekaterih področnih zakonih (npr. ZVO-2[1], ZGD-1[2] in KZ-1[3]). Kot ena izmed prvih držav na svetu pa je Slovenija – takrat še kot Socialistična Republika Slovenija – leta 1974 pravico do zdravega življenjskega okolja zapisala tudi v svojo ustavo. Pravica do zdravega življenjskega okolje je tako danes kot ena temeljenjih pravic varovana z členom 72 Ustave. Omeniti velja tu pravico do pitne vode, ki je varovana s členom 70.a Ustave.

Slovenija je tudi podpisnica Resolucij Sveta za človekove pravice glede človekove pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Leta 2015 je Vlada RS sprejela tudi Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, katerega namen je čim hitreje aktivno podpreti koncept za razvoj, ki bi temeljil na boljšem izkoriščanju naravnih in človeških virov ter prednosti in priložnosti, ki jih nudi Slovenija ter povezati ukrepe in dejavnosti sektorskih politik. Na tem mestu omenjamo zgolj najpomembnejše pravne vire, ki urejajo varstvo pravice do okolja, pri čemer je Slovenija podpisnica še mnogih drugih mednarodnih zavez, za kar je posebni poročevalec v svojem poročilu posebej pohvalil Slovenijo.

Glede na številne predpise, sprejete na področju varstva okolja in druga prizadevanja države – na primer, vsako leto 20. maja praznujemo svetovni dan čebel, prav po zaslugi Slovenije– se zdi, da je varstvo okolja ena pomembnejših vrednot, ki jih država želi zavarovati. Kako pa nam gre varovanje pravice do okolja v praksi?

Po ugotovitvah Varuha za človekove pravice RS in posebnega poročevalca OZN, Davida R. Boyda, ne najbolje. Slednji je v svojem poročilu zaključil, da se je ob pregledu okoljskega stanja v Sloveniji seznanil s hudimi kršitvami pravice do zdravega življenjskega okolja, kot so žarišča onesnaževanja, neustrezna kakovost zraka, obstoj romskih skupnosti brez dostopa do varne pitne vode ali sanitarij ter pomanjkanje nujnosti pri reševanju izrednih vremenskih razmer.

Najnovejša ugotovljena kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja v Sloveniji izhaja iz dne 29. 11. 2023 objavljene sodbe Sodišča EU št. C‑328/22 glede neustreznosti ljubljanske kanalizacije. Sodišče EU je v omenjeni sodbi odločilo, da Slovenija ni izpolnila zahtev iz Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode[4], ker aglomeracija Ljubljana ni zbirala oziroma čistila odpadne vode in tako odpravila oziroma zmanjšala vseh njenih neželenih učinkov. To ni prva očitana kršitev Sloveniji na področju pravice do zdravega življenjskega okolja. Leta 2017 in februarja letos je Evropska Komisija zoper Slovenijo vložila tožbo na Sodišče EU, ker Slovenija ni spoštovala zahtev zakonodaje Evropske unije o odpadkih. Zadnja tožba je bila vložena celo zaradi nespoštovanja že izdane sodbe Sodišča EU iz leta 2015, ko je sodišče ugotovilo, da Slovenija ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov ter zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi, ki so nastali kot posledica delovanja Cinkarne Celje. Pereča kršitev pravice do zdravega življenjskega okolja v Sloveniji ostaja primer sežiga odpadkov v cementarni Anhovo v občini Kanal ob Soči, kjer se soočajo tudi z oporečnostjo vode iz vodovoda Močila, zaradi česar mora več kot tisoč uporabnikov vodovoda vodo za normalno uporabo pogosto prekuhavati. Pomanjkanje dostopa do varne pitne vode in ustreznih sanitarij ter priključkov na električno omrežje je zaznati tudi v nekaterih romskih naseljih. V Zgornji Mežiški dolini pa celo poročajo o prekomerni izpostavljenosti otrok svincu.

Kljub temu, da je Slovenija že pričela z ukrepi sanacije marsikatere okoljske škode, pa je ogromno izzivov še pred nami.

Zaključimo lahko, da ima Slovenija na področju varstva pravice do zdravega življenjskega okolja tako kot ostale države še veliko dela, vendar lahko s ponosom ugotovimo, da Slovenija sodi v sam vrh držav, ki so na področju varovanja okolja izvedle največ aktivnosti do sedaj. Pomembno je, da se tudi v prihodnosti držimo zastavljenih ciljev in še naprej skrbimo za to, da bo varstvo okolja ena izmed naših prioritet. Poleg tega se višina okoljskih davkov vsako leto zvišuje, zato je pričakovati, da bo Slovenija področju varstva okolja v prihodnosti namenila še več pozornosti v dobro vseh nas.

[1] Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 44/22 s spremembami, »ZUNPEOVE«).

[2] Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami, »ZGD-1«).

[3] Kazenski zakonik (Ur. l. RS, št. 55/08 s spremembami, »KZ-1«).

[4] Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode.

Avtor članka