Nakupi lastnih poslovnih deležev v 2022 – davčna obravnava

1. Uvodnik

Najnovejši sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (VSRS) vsebinsko ne prinaša bistvenih sprememb – samoprijava ne bo nujno potrebna.

2. Odmeven poziv davčnega organa

Davčna obravnava nakupov lastnih poslovnih deležev (tj. ko družba od svojega družbenika pridobi lastni delež) je bila v zadnjih letih deležna pozornosti s strani davčnih organov, sodišč in zakonodajalca. Zadnja v nizu pomembnih odločitev je bil sklep VSRS X Ips 4/2024 z dne 18. 9. 2024, kar je vodilo v sledeč javni poziv[1] s strani Finančne uprave Republike Slovenije:

»Družbe, ki so odkupile lastni delež [v letih do 2020 oz. v letu 2022], katerega edini ali glavni namen je bil izplačilo dobička in izognitev plačilu davka od dohodka na dividende, lahko do uvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora vložijo davčni obračun na podlagi samoprijave, plačajo obveznost skupaj s 3-odstotnimi obrestmi ter se s tem izognejo odgovornosti za prekršek.«

Na prvi pogled se lahko zdi, da bodo vsi nakupi lastnih poslovnih deležev, ki so se zgodili v letu 2022 (oz. do leta 2020) obdavčeni kot izplačilo dividend. Ali to pomeni, da je treba v vseh primerih nemudoma opraviti samoprijavo in plačati davek? Menimo, da ni (nujno) tako.

3. Zakaj so nakupi lastnih deležev deležni takšne pozornosti?

Odsvojitve poslovnih deležev (npr. na podlagi kupoprodajne pogodbe) se v okviru Zakona o dohodnini (ZDoh-2)[2] šteje za odsvojitev kapitala, ki je (lahko) obdavčena, če imetnik poslovnega deleža s prodajo (ali drugo odsvojitvijo) doseže kapitalski dobiček. Ne  glede na višino doseženega kapitalskega dobička pa bo odsvojitev oproščena plačila davka, če je bil prenosnik imetnik kapitala vsaj 15 let (skladno s členom 96(1) ZDoh-2). Davčna obremenitev kapitalskih dobičkov namreč pada s časom – če davčni zavezanec odsvoji kapital in ustvari dobiček, je davčna stopnja po petih letih imetništva 25 %, če odsvoji kapital v obdobju med petimi in desetimi leti je stopnja 20 %, če pa v obdobju med desetimi in petnajstimi leti, je davčna stopnja 15 %.

Primer 1: Janez Horvat je kupil delnice družbe XYZ d.d. leta 2008 po ceni 5.000 EUR. Leta 2024 jih je prodal tretji osebi po ceni 5.000.000 EUR. Ne glede na višino ustvarjenega dobička (in ugotovljeno davčno osnovo) bo Janez oproščen plačila dohodnine, saj je imetnik delnic več kot 15 let.

Skladno z ZDoh-2 so obdavčene tudi dividende, ki pa niso obdavčene enako kot kapitalski dobički, temveč bodo dividende obdavčene s 25-odstotno stopnjo.

Primer 2: Karel Horvat je družbenik družbe AAA d.o.o., ki je v vsakem letu od vključno leta 2007 naprej ustvarila čisti dobiček (brez prenesene izgube) v višini 100.000 EUR, on pa si ga ni izplačeval. Leta 2022 je znašal bilančni dobiček 1.600.000 EUR. Če si ga bo Karel izplačal kot dividendo, bo dohodnina znašala 400.000 EUR, sam pa bo dobil izplačanih 1.200.000 EUR.

Zakaj bi torej bilo smiselno kupiti lastne poslovne deleže? Ker bi se nakup lastnih deležev financiral iz popolnoma istih virov kot izplačilo dividend, z razliko, da bi transakcija bila obdavčena kot odsvojitev kapitala (tj. obdavčitev kapitalskih dobičkov). Če je družbenik imetnik poslovnega deleža več kot 15 let, bo transakcija oproščena plačila davka.

Primer 3 (zgolj kot ponazoritev, brez podrobne davčne analize):  Lina Horvat je leta 2007 ustanovila družbo B d.o.o., ki leta 2022 beleži 10.000.000 EUR bilančnega dobička. Lina bo odsvojila 20 % svojega poslovnega deleža družbi B d.o.o. in si izplačala 2.000.000 EUR.

Ker si Lina ni izplačala dividend, temveč ji je družba plačala kupnino za deleže, se bo transakcija štela za odsvojitev kapitala in bo obdavčena z dohodnino na kapitalski dobiček. Ker pa je Lina imetnica poslovnega deleža več kot 15 let, bo oproščena plačila dohodnine. Ko bo transakcija opravljena, bo Lina postala 80-odstotna družbenica družbe B d.o.o., preostalih 20 % pa bo imela taista družba. Ker družba iz lastnih deležev nima nobenih pravic, bo Lina (pravno gledano) v popolnoma enakem položaju kot pred odsvojitvijo (razlika bo v tem, da bo izplačanih 2.000.000 EUR iz naslova odsvojitve, obenem bo družba B d.o.o. v isti višini morala oblikovati rezerve za lastne deleže).

4. Pregled zgodovine davčne obravnave odsvojitve lastnih deležev

Davčna obravnava nakupa lastnih poslovnih deležev je bila deležna razgibane zakonske ureditve, ki jo je mogoče povzeti sledeče:

• (obdobje od 1. 1. 2023 do danes): skladno s členom 90(4)(6) ZDoh-2 bo nakup lastnih poslovnih deležev obdavčen kot dividenda (novela ZDoh-2AA);
• (obdobje od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022): zgolj če so izpolnjeni pogoji za davčno izogibanje (skladno s členom 74(4) ZDavP-2), bo nakup lastnih poslovnih deležev obdavčen kot dividende, sicer kot kapitalski dobiček (novela ZDoh-2Z);
• (obdobje od 1. 2020 do 31. 12. 2021): skladno s členom 90(4)(6) ZDoh-2 je bil nakup lastnih poslovnih deležev obdavčen kot dividenda (novela ZDoh-2V);
• (obdobje do 31. 12. 2019): zgolj če so izpolnjeni pogoji za davčno izogibanje (skladno s členom 74(4) ZDavP-2), bo nakup lastnih poslovnih deležev obdavčen kot dividende, sicer kot kapitalski dobiček.

Zakonodajalec je lastne poslovne deleže izrecno obdavčil kot dividende zlasti zato, ker davčni organ ni imel zadostne podlage za obdavčitev takšnih operacij zgolj na podlagi člena 74(4) ZDavP-2. Da se določeno pravno dejanje prekvalificira za davčne namene, morajo biti izpolnjeni vsi elementi davčne zlorabe, kot je to nazorno poudarilo Vrhovno sodišče (sodba X Ips 61/2021 z dne 15. 12. 2021):

»Ni mogoče šteti, da izplačilo kupnine za nakup lastnih poslovnih deležev v družbi z omejeno odgovornostjo samo po sebi pomeni nedovoljeno davčno izogibanje obdavčitvi izplačila dobička družbenikom. Kot prikrito izplačilo dobička na podlagi 7. točke 74. člena ZDDPO-2 je lahko opredeljen le tak pravni posel, ki po svoji višini (in ne temelju) pomeni neutemeljeno korist kvalificiranemu družbeniku (ker je kvalificirani družbenik plačal premalo za določeno storitev družbe, ker je družba plačala preveč za storitev kvalificiranega družbenika, itd.).«

To pomeni, da enoznačna, preprosta ugotovitev, da je šlo za pridobivanje davčnih koristi, ne zadostuje, saj morajo biti za davčno izogibanje (oz. zlorabo) izpolnjeni trije elementi (skladno s členom 74(4) ZDavP-2):

• objektivni:[3] iz vseh okoliščin primera mora izhajati, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji, določeni v posameznem predpisu, ki ga pri sklepanju pravnih poslov uporabi davčni zavezanec, cilj, ki mu ta predpis sledi, ni dosežen;
• subjektivni:[4] iz vseh objektivnih okoliščin mora izhajati, da je bistven namen zadevnih transakcij pridobiti neupravičeno davčno ugodnost;
• shematski:[5] zloraba nastane tedaj, ko davčni zavezanci sklepajo posle oz. več medsebojno povezanih poslov, ki ne sledijo nobenemu samostojnemu gospodarskemu cilju (oz. povedano drugače, »do nedovoljenega davčnega izogibanja ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je dopustil zakonodajalec za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo).[6]

Da bi bilo v letih do 2020 oz. v letu 2022 mogoče obdavčiti nakupe lastnih poslovnih deležev kot dividende, bi davčni organ moral izkazati, da so izpolnjeni vsi zgornji elementi.

5. Kaj pravi najnovejša sodna praksa?

Najnovejši sklep VSRS, ki je botroval zgornjemu pozivu FURS, ne predstavlja nič novega. VSRS ni odstopilo od svojega stališča, sprejetega v sodbi X Ips 61/2021, prav tako se razlaga elementov zlorabe po členu 74(4) ZDavP-2 ni v ničemer spremenila ali dopolnila.[7]

VSRS je zadevo zgolj vrnilo v obravnavo Upravnemu sodišču Republike Slovenije (UPRS) in poudarilo:

»UPRS je v obravnavanem primeru ugotovilo, da so nastale vse pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih poslovnih deležev [/…/] in da že zato ne more biti govora o umetnem konstruktu in posledično ne izvedena obdavčitev po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2. UPRS namreč ni ugotavljalo tega, kar je glede na pojasnjena stališča Vrhovnega sodišča bistveno, torej nadaljnjih objektivnih okoliščin primera, ki bi lahko kazale na to, da so bili tudi drugi, spremljajoči oziroma povezani pravni posli del širšega, vsebinsko praznega pravnega konstrukta, ki pa bi kot celota lahko pomenil zlorabo predpisov, če bi bilo ugotovljeno, da je bil edini ali glavni cilj pri sklepanju teh poslov neupravičena izognitev plačilu davka iz naslova dividend.«[8]

6. Na kaj je dejansko treba biti pozoren in kdaj bi bila smiselna samoprijava?

Iz zgornjega bi moralo biti popolnoma jasno, da golo dejstvo, da je (do leta 2020 oz. v letu 2022) prišlo do nakupa lastnega poslovnega deleža, še samo po sebi ne pomeni, da so izpolnjeni elementi nedovoljenega davčnega izogibanja. Treba je upoštevati nadaljnje okoliščine in vse posle, ki so bili povezani z zmanjšanjem osnovnega kapitala (npr. morebitni naknadni umik lastnih deležev in rezerv za lastne deleže prek zmanjšanja osnovnega kapitala), ter njihov cilj.

Samoprijava v zvezi z nakupom lastnih deležev do leta 2020 oz. v letu 2022 bi bila smiselna zgolj v primeru, če davčni zavezanec (tj. družba, ki je kupila lastne deleže) ve, da so izpolnjeni vsi elementi davčnega izogibanja.

*Vsebina tega članka je zgolj informativne narave in ne predstavlja pravnega ali davčnega nasveta. Pred sprejemom kakršnih koli odločitev v zvezi z davčnimi zadevami se posvetujte z usposobljenim strokovnjakom, ki bo upošteval vaše specifične okoliščine. Avtorji in izdajatelji vsebine ne prevzemajo odgovornosti za morebitno škodo ali izgubo, ki bi izhajala iz uporabe informacij v tem članku.

[1] Besedilo celotnega poziva je dosegljivo na sledečem naslovu: https://www.gov.si/novice/2024-10-17-vrhovno-sodisce-je-pritrdilo-davcnemu-organu/ (datum zadnjega dostopa: 20. 10. 2024).

[2] Uradni list RS, št. 13/11 in nasl.

[3] VSRS sodba X Ips 298/2015 z dne 18. 10. 2017 in sodba X Ips 329/2017 z dne 2. 10. 2019.

[4] Prav tam.

[5] VSRS sodba X Ips 329/2017 z dne 2. 10. 2019 in sodba X Ips 61/2021 z dne 15. 12. 2021, glej predvsem v opombi št. 8 citirano sodno prakso.

[6] VSRS sodba X Ips 61/2021 z dne 15. 12. 2021, 19. in 20. točka.

[7] Glej sklep VSRS X Ips 4/2024 z dne 18. 9. 2024 od 15. do 19. točke.

[8] Prav tam, 21. točka.