Zamislimo si lahko na primer situacijo, ko izvajalec zaradi epidemije ni imel na voljo dovolj delavcev oz. gradbenega materiala in zato ni bil zmožen izpolniti svoje obveznosti. Ali pa je svojo obveznost (kljub prilagoditvenim ukrepom) izpolnil z zamudo. Ali lahko izvajalec v takem primeru zahteva podaljšanje roka za dokončanje del? Je naročnik v takšnih primerih upravičen uveljavljati pogodbeno kazen? Ali je podana odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane zaradi takšne kršitve pogodbe? Po drugi strani pa bi naročnika utegnila zanimati možnost spremembe pogodbene cene v posledici izrednega dogodka – epidemije.
Načeloma lahko ugotovimo, da je mogoče v sprejetih ukrepih, usmerjenih v zmanjšanje širjenja virusa CoVID-19 (kot je zaprtje šol in vrtcev, zaprtje mej, in nenazadnje splošna karantena prebivalstva ipd.), prepoznati elemente višje sile, ki vplivajo na pravnoposlovna razmerja med strankami. Pravni red v takšnih primerih olajšuje položaj tiste stranke, ki se je brez svoje krivde znašla v neugodni situaciji in na izpolnitev katere vpliva dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti (t.i. višja sila).
Splošna določila Obligacijskega zakonika (OZ)
Že v splošnih določilih OZ najdemo številne institute, ki urejajo položaje, ko pogodbena stranka ne more izpolniti svoje obveznosti ali pa jo izpolni z zamudo. Med njimi velja izpostaviti:
- ugovor ogroženosti (po členu 102 OZ), ki določa, da lahko v primeru, ko se razmere druge stranke toliko poslabšajo, da je negotovo, ali bo izpolnila svojo obveznost, druga stranka odloži izpolnitev svoje obveznosti, dokler ogrožena stranka ne izpolni svoje obveznosti ali zagotovi ustreznega zavarovanja;
- razbremenitev odškodninske odgovornosti dolžnika (člen 240 OZ) za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti;
- izključitev plačila pogodbene kazni (člen 250 OZ), če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja; in
- naknadna nemožnost izpolnitve (člen 116 OZ) v primerih, ko izpolnitev obveznosti ene stranke postane (iz objektivnih razlogov) nemogoča, preneha tudi obveznost druge stranke, uporabijo pa se pravila o vračanju neupravičeno pridobljenega.
Posebne gradbene uzance
Pri gradbeni pogodbi je kot relevantni pravni vir treba upoštevati tudi Posebne gradbene uzance (PGU), ki se uporabljajo, četudi se stranki za njihovo uporabo nista dogovorili in sicer glede vprašanj, ki so urejene podrobneje kot pa s tipskimi pravili v OZ.
Uzance bolj podrobno kot OZ urejajo naslednje sklope pravil, ki (lahko) pridejo v poštev pri presoji potencialnih posledic epidemije:
Po členu 23 PGU ima vsak pogodbenik (tako izvajalec kot naročnik) pravico zahtevati spremembo pogodbene cene, če nastopijo izredni dogodki, ki vplivajo na njeno višino, pri čemer so izredni dogodki tiste okoliščine, ki jih ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti, ob nastanku pa se jim ne izogniti, niti odvrniti njihovega učinka. V nadaljevanju so primeroma našteti takšni dogodki.
Med izrednimi dogodki sicer ni naštete epidemije, so pa kot takšni mišljeni ukrepi, določeni z akti pristojnih organov, sprememba cen za material in storitve drugih na trgu in sprememba življenjskih stroškov. Sama epidemija torej najbrž še ne bo upravičen razlog za spremembo pogodbene cene, lahko pa bi takšen razlog predstavljal kakšen drug izreden dogodek, ki je bil posledica epidemije, seveda pod dodatnim pogojem, da bi imel vpliv na dogovorjeno pogodbeno ceno.
So pa naravni dogodki, med katere je nedvomno uvrstiti tudi epidemijo, po členu 42 PGU razlog, zaradi katerega ima izvajalec pravico zahtevati podaljšanje roka za izvajanje del, vendar le, kadar zaradi spremenjenih okoliščin ni mogel izvajati del. Kot razlog za podaljšanje roka PGU izrecno naštevajo tudi ukrepe, določene z akti pristojnih organov.
V zvezi s tem velja pojasniti, da je bilo v gradbenem sektorju kljub razglašeni epidemiji v veliko primerih možno nadaljevanje del in s tem odvrnitev učinkov posledic koronavirusa. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji1, ki je pričel veljati 16. 3. 2020, je namreč prepovedal izvajanje gradbenih storitev zgolj tistim izvajalcem, ki so gradbene storitve ponujali potrošnikom. Od dne 3. 4. 2020, ko je začela veljati sprememba prej navedenega Odloka, pa so bila dovoljena gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki. Mnogi izvajalci so se situaciji prilagodili tako, da so poskrbeli za ustrezne zdravstvene in varnostne ukrepe ter tako obvladali izredni dogodek, ki zato pravno gledano ne šteje za višjo silo.
Mora pa v tem primeru izvajalec zahtevo za podaljšanje roka predložiti naročniku, brž ko zve za vzrok, zaradi katerega se lahko rok podaljša.
Višja sila skladno s členom 47 PGU neposredno vpliva na uvedbo izvajalca v posel. Rok za uvedbo se podaljša, če je bila redna izpolnitev obveznosti naročniku onemogočena zaradi višje sile. Rok se podaljša za toliko časa, kolikor je trajal učinek višje sile in kolikor je potrebno za odpravo njenih posledic.
V zvezi z vsemi zgoraj navedenimi določbami pa je treba opozoriti, da bo v vsakem konkretnem primeru treba opraviti analizo, ali bi se lahko izvajalec izrednemu dogodku izognil ali njegove učinke odvrnil.
Mega korona zakon
Drugačen pravni režim pa velja pri gradbenih pogodbah, sklenjenih med zasebnopravnimi subjekti in osebami javnega prava, pri katerih je že sam zakonodajalec predvidel, da ima epidemija neposredni vpliv na tek pogodbenih rokov in institut pogodbene kazni. Analiza, ali bi se izvajalec izrednemu dogodku izognil ali njegove učinke odvrnil, v takih primerih ne bo potrebna. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo2, imenovan tudi Mega korona zakon, namreč v členu 91 določa, da se v pogodbah izvedbe gradenj, ki so jih zasebnopravni subjekti sklenili z državnimi organi ali samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, javnimi agencijami, javnimi skladi, javnimi zavodi in javnimi gospodarski zavodi ter z drugimi osebami javnega prava, ki so posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije ali proračuna lokalne skupnosti (in se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo), v času trajanja epidemije določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja epidemije.
1. Uradni list RS, št. 25/20 s spremembami.
2. Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20.