20.4.2018
KONK
> Konkurenčno pravo

Subjekti, dejavni na področju preskrbe s hrano v Sloveniji – bodite pozorni na najnovejše spremembe Zakona o kmetijstvu

Četrtek, 19. april 2018, bo zaznamoval začetek veljave Zakona o kmetijstvu (»ZKme-1«), spremenjenega z ZKme-1E, ki bo uvedel strožjo ureditev nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji in bo posledično pomembno vplival na poslovna razmerja tako dobaviteljev hrane kot tudi trgovcev v Sloveniji. Spremenjeni ZKme-1 bo znatno presegal minimalne standarde varstva v zvezi z nepoštenimi ravnanji, ki jih je predlagala Evropska komisija v svojem predlogu Direktive o nepoštenih trgovinskih praksah med poslovnimi subjekti v verigi preskrbe s hrano, objavljenem prejšnji teden.

ZKme-1 že od leta 2014 (sprememba ZKme-1B) vključuje splošno prepoved tako imenovanih nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano. Nedovoljena ravnanja so vsa ravnanja, s katerimi ena stranka z znatno tržno močjo, ki je razvidna iz obsega ali vrednosti prodaje, v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkorišča drugo pogodbeno stranko. ZKme-1 navaja tudi dva sklopa primerov nedovoljenih ravnanj in določa ničnost pogodb v delih, ki vsebujejo nedovoljena ravnanja. Za subjekte, ki izvajajo nedovoljena ravnanja, so določene globe v višini 6,000–8,000 EUR. Uveden je bil tudi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Vendar pa je bilo izvajanje Agencije za varstvo konkurence slabo, domnevno zaradi nejasnosti pravil.

ZKme-1E naj bi zdaj zagotovil večjo jasnost in boljšo pravno podlago za izvajanje nadzora, da bi bolje zaščitili kmetijske proizvajalce, vzpostavili bolj poštene odnose med partnerji v verigi preskrbe s hrano, povečali samooskrbe s hrano in zagotovili boljše varstvo potrošnikov.

Obstoječa pravila o nedovoljenih ravnanjih v verigi preskrbe s hrano bodo razširjena z vidika naslednjih petih glavnih področij:

    1. uvedena bo domneva znatne tržne moči – za podjetja, ki delujejo na nabavni strani in ustvarjajo najmanj 25 milijonov evrov letnega prometa v Sloveniji, se bo domnevalo, da imajo znatno tržno moč (nov drugi odstavek člena 61.f ZKme-1);

 

    1. primeroma naštetih nedovoljenih ravnanj bo zdaj 23 (poleg generalne klavzule, ki prepoveduje nedovoljena ravnanja) – primeri vključujejo plačila za uvrstitev v asortima izdelkov, prispevke za širitev prodajne/distribucijske mreže, vračilo dostavljenih, a neprodanih izdelkov, klavzule o največjih ugodnostih, klavzule o ekskluzivnosti dobave in celo prepoved odstopa terjatev ter redno ali nesorazmerno zaračunavanje popusta za plačilo računov pred rokom zapadlosti (nov tretji odstavek člena 61.f ZKme-1);

 

    1. pogodbe v verigi preskrbe s hrano bodo morale biti sklenjene v pisni obliki in pred dobavo blaga ter s številnimi obveznimi sestavinami (kot so okvirna vrednost prometa, okvirna vrednost prodaje in ceniki blaga; trajanje pogodbe; podrobnosti o plačilih; načini dobave blaga; pravila o spremembah cen; pravila v primeru višje sile) (nov člen 61.g ZKme-1);

 

    1. dolžno nadzorstvo vodstvenega ali nadzornega organa – ki ga ni mogoče prenesti na druge odgovorne osebe – nad delovnimi procesi, zaposlenimi ter zunanjimi sodelavci podjetja, da se preprečijo nedovoljena ravnanja (nov člen 61.h ZKme-1);

 

  1. globe bodo povišane na do 0,25 odstotka letnega prometa v Sloveniji za subjekte, ki izvajajo nedovoljena ravnanja ali kršijo pravila o obveznih sestavinah pogodb, in na 5.000–10.000 EUR za odgovorne osebe takšnih subjektov (nov člen 177.a ZKme-1).

Pravila novih členov 61.f, 61.g in 61.h ZKme-1 se bodo začela uporabljati od 1. januarja 2019 naprej, tako da imajo podjetja na voljo kratko prehodno obdobje, da se prilagodijo novemu režimu.

Kljub legitimnim ciljem se zdi njihova izvedba na podlagi ZKme-1E vprašljiva in v praksi pričakujemo težave podjetij pri zagotavljanju skladnosti. To so nekateri od izzivov, s katerimi se bodo podjetja verjetno soočila:

    • ne obstajajo trdna merila za ugotavljanje, ali ima družba znatno tržno moč nasproti drugi stranki ali ne. Domneva znatne tržne moči je arbitrarno določena na (splošnih) 25 milijonov evrov letne prodaje, pri čemer niti ni potrebno, da je ta promet ustvarjen zgolj v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji. Bodo podjetja res obravnavana enako glede na njihovo tržno moč v verigi preskrbe s hrano po takšnem kriteriju? Kako lahko podjetje izpolni obveznosti dolžnega nadzorstva, zahtevanega s členom 61.h ZKme-1, če ni jasno, ali uživa znatno tržno moč ali ne?

 

    • Poleg tega so številni od 23 primerov nedovoljenih ravnanj iz tretjega odstavka člena 61.f ZKme-1 nedoločni in nejasni (tako za podjetja kot tudi za Agencijo za varstvo konkurence kot nadzorni organ), kar je posebej problematično zaradi njihovega kaznovalnega značaja in ustavnega načela jasnosti in določnosti. Sporno je tudi, ali je takšen poseg v pogodbeno avtonomijo in svobodno gospodarsko pobudo ustaven, če upoštevamo skromno utemeljitev zakonodajalca po zahtevanem strogem testu sorazmernosti. Poleg tega seznam nedovoljenih ravnanj presega ravnanja, ki so jih kot nepoštena šteli anketiranci v raziskavi Agencije za varstvo konkurence o nepoštenih ravnanjih v sektorju preskrbe s hrano iz leta 2017.

 

  • Obličnostnih zahtev in obveznih sestavin pogodb na podlagi člena 61.g ZKme-1 morda ne bo enostavno doseči, predvsem ne z najmanjšimi kmetijskimi proizvajalci, ki jim verjetno primanjkuje potrebnih resursov. Prav mogoče je, da bodo ti namesto povečane zaščite deležni nepripravljenosti s strani trgovcev za nadaljnje poslovno sodelovanje.