NFT, nov sodoben instrument ali maček v žaklju

Trenutno na različnih verigah podatkovnih blokov potekajo množični nakupi in prodaje nezamenljivih žetonov oz. NFT-jev (ang. non-fungible token). V javnosti in medijskem poročanju se običajno omenja, da je kupcu NFT-ja lastništvo nad digitalnim delom zagotovljeno s posebnim certifikatom, ki naj bi ga predstavljal t. i. NFT. A pravna narava NFT-jev je precej zapletena in nedorečena, kar pomeni, da je treba biti pri takih nakupih še posebej pozoren.

Kaj je NFT?

NFT so nenadomestljivi kriptožetoni, ki so ustvarjeni s pomočjo tehnologije veriženja podatkovnih blokov. Gre torej za kriptožetone, ki so nenadomestljivi in posledično predstavljajo individualno določen kriptožeton po vrsti in vsebini.

Že v rimskih časih so stvari delili na nadomestne stvari – genus (npr. vino, olje, začimbe ipd.) in nenadomestne stvari – species, ki so predstavljale individualno določene stvari (npr. umetnine, konje ipd.). Razlikovanje stvari na nadomestne in nenadomestne je imelo že v času Rimskega imperija v pravnem prometu določene posledice. Eno izmed teh lahko ponazorimo z rimskim rekom Species perit ei cui debetur, genus periere non censetur, kar pomeni, da nevarnost naključnega uničenja individualno določene stvari nosi upnik, po vrsti določene stvari pa dolžnik. Razlikovanje med nadomestnimi in nenadomestnimi stvarmi ima tako posledice tudi na obligacijskem področju. Pri nadomestnih stvareh posamezno stvar lahko zamenjamo z enako posamezno stvarjo, kjer se šteje, da nadomestna stvar ne more biti uničena, ker jo lahko nadomesti druga. Na drugi strani pa gre pri nenadomestnih stvareh za izvirnike, ki se jih ne da nadomestiti z drugimi stvarmi.

Tako NFT-ji v razmerju s preostalimi kriptožetoni, ki v pravnem smislu predstavljajo nadomestne stvari¹ (npr. bitcoin, ether itn.), v pravnem smislu predstavljajo individualno določene digitalne zapise, ki jih ni mogoče nadomestiti z drugimi enake vrste. Zaradi te lastnosti so NFT-ji postali identifikatorji digitalnih originalov, v pravnem smislu pa nosijo vse lastnosti nenadomestnih stvari.

Uporaba na trgu

Prva bolj množična uporaba NFT-jev se je zgodila že konec leta 2017, ko so na verigi podatkovnih blokov Ethereum ustvarili kriptožetone, ki so predstavljali CryptoKitties² . Gre za unikatne digitalne podobe mačk, ki v pretežni meri služijo zbirateljstvu in trgovanju. V letu 2018 je število transakcij s CryptoKitties preseglo 3,2 milijona, rekordna vrednost ene CryptoKitties pa je bila 253 ETH (v takratni protivrednosti 164.000 USD)³.

V zadnjem obdobju je zaznati vse bolj množično uporabo NFT-jev na trgu. Trenutno se po številu transakcij največ trguje z zbirateljskimi digitalnimi zapisi⁴, elementi računalniških iger⁵ in drugimi digitalnimi umetninami (npr. slikami, kratkimi filmi, GIF), ki jih uporabnik lahko ustvari in proda preko spletnih platform⁶. Trenutno rekordno vrednost NFT-ja je dosegla digitalna slika z imenom EVERYDAYS: THE FIRST 5000 DAYS avtorja Mika Winkelmanna, ki se je marca 2021 prodala za 42.329,453 ETH v takratni protivrednosti 69.346.250 USD. Med NFT-ji so prav tako priljubljene slike z imenom CyberPunk, kjer obstaja 10.000 unikatnih podob velikosti 24×24 pikslov. CyberPunk številka 3100 je bil marca 2021 prodan za 4.200 ETH⁷.

Ena odmevnejših prodaj v Sloveniji je bila prodaja dveh neizdanih pesmi slovenskega ustvarjalca elektronske glasbe Denisa Jašerevića (Gramatik) v obliki NFT-jev, kjer je vrednost NFT-ja dosegla nekaj manj kot 1,3 milijona evrov. Konec septembra je bilo objavljeno, da bo Slovenija kot prva država na svetu izdala svoje NFT-je, ki jih namerava podariti vsakemu obiskovalcu slovenskega paviljona na mednarodni razstavi Expo 2020 v Dubaju. Uporabe NFT-jev se že poslužujejo tudi številna druga slovenska podjetja.

Primer NFT-ja

NFT dejansko ne predstavlja digitalne datoteke (npr. slike, filma, GIF-a, skladbe ipd.), ki naj bi bila predmet posameznega NFT-ja, ampak vsebuje zgolj metapodatke te digitalne datoteke, ki je shranjena nekje na spletu. V konkretnem primeru je Mike Winkelmann digitalno datoteko slike EVERYDAYS: THE FIRST 5000 DAYS v velikosti 300 mb s pomočjo protokola IPFS⁸ decentralizirano shranil v uporabniško omrežje. Nato je avtor s pomočjo pametne pogodbe, ki določa pogoje razpolaganja, ustvaril NFT. Ta NFT pa ne vsebuje digitalne datoteke slike ampak vsebuje zgolj metapodatke, ki vključujejo naslov slike, opis slike, prstni odtis digitalne datoteke (unikatni digitalni identifikator) ter spletni naslov za dostop do decentralizirano shranjene digitalne datoteke.

Za občutek, prilagam zapis NFT-ja:

{“title”: “EVERYDAYS: THE FIRST 5000 DAYS”, “name”: “EVERYDAYS: THE FIRST 5000 DAYS”, “type”: “object”, “imageUrl”: “https://ipfsgateway.makersplace.com/ipfs/QmZ15eQX8FPjfrtdX3QYbrhZxJpbLpvDpsgb2p3VEH8Bqq”, “description”: “I made a picture from start to finish every single day from May 1st, 2007 — January 7th, 2021. This is every motherfucking one of those pictures.”, “attributes”: [{“trait_type”: “Creator”, “value”: “beeple”}], “properties”: {“name”: {“type”: “string”, “description”: “EVERYDAYS: THE FIRST 5000 DAYS”}, “description”: {“type”: “string”, “description”: “I made a picture from start to finish every single day from May 1st, 2007 — January 7th, 2021. This is every motherfucking one of those pictures.”}, “preview_media_file”: {“type”: “string”, “description”: “https://ipfsgateway.makersplace.com/ipfs/QmZ15eQX8FPjfrtdX3QYbrhZxJpbLpvDpsgb2p3VEH8Bqq”}, “preview_media_file_type”: {“type”: “string”, “description”: “jpg”}, “created_at”: {“type”: “datetime”, “description”: “2021–02–16T00:07:31.674688+00:00”}, “total_supply”: {“type”: “int”, “description”: 1}, “digital_media_signature_type”: {“type”: “string”, “description”: “SHA-256”}, “digital_media_signature”: {“type”: “string”, “description”: “6314b55cc6ff34f67a18e1ccc977234b803f7a5497b94f1f994ac9d1b896a017”}, “raw_media_file”: {“type”: “string”, “description”: “https://ipfsgateway.makersplace.com/ipfs/QmXkxpwAHCtDXbbZHUwqtFucG1RMS6T87vi1CdvadfL7qA”}}}

Za identifikacijo tega NFT-ja je pomembna številka pametne pogodbe (0x2a46f2ffd99e19a89476e2f62270e0a35bbf0756 ) ter zaporedna številka NTF-ja (40913). S temi podatki lahko pridemo do metapodatkov, ki so shranjeni v tem NFT-ju in nadalje s pomočjo spletnega naslova, ki je vsebovan med metapodatki, do same digitalne datoteke, ki je shranjena decentralizirano v uporabniškem omrežju. To pomeni, da lahko kdorkoli s pomočjo zgoraj navedenih podatkov pride do predmetne digitalne datoteke te slike in si jo nemoteno⁹ prenese¹⁰ na svoj računalnik. Imetnik NFT-ja torej ni edini, ki lahko dostopa do digitalne datoteke in z njo razpolaga. Imetnik NFT-ja je zgolj edini, ki ima žeton vnesen v verigo podatkovnih blokov, v katerem so zapisani metapodatki o tej digitalni datoteki, in le imetnik NFT-ja lahko s svojim zasebnim ključem razpolaga s tem NFT-jem.

Pravna umestitev

Na trgu se običajno pri prodajah NFT-jev govori o prodaji digitalnih sredstev oziroma prenosu lastništva na teh sredstvih. Pri tem je treba biti pozoren, saj običajno te prodaje niso pravno strukturirane in so podvržene številnim tveganjem. Pravna analiza teh prodaj je zapletena in običajno pomeni nekaj povsem drugega, kot si trenutno kupci pod pojmom nakupa NFT-jev predstavljajo in o čemer se v javnosti pogosto (napačno) govori.

Pri poslovanju z NFT-ji je vključenih kar nekaj različnih subjektov. Običajno se stvaritev (ang. minting) in prodaja NFT-ja izvede prek platforme, ki predstavlja nekakšnega posrednika pri stvaritvi in prenosu NFT-ja. Stranka, ki ustvari NFT, določi vsebino NFT-ja in parametre pametne pogodbe, ki bo upravljala s tem NFT-jem. Pri prodaji običajno ustvarjalci NFT-jev predstavljajo prodajalca NFT-ja. Lahko pa se zgodi, da prodajalec hkrati ni tudi avtor avtorskega dela, na katerega se sklicujejo metapodatki v NFT-ju. V tem primeru je za pravilno pravno poslovanje z NFT-ji treba urediti tudi pravice in obveznosti v razmerju do takega avtorja. Na koncu pa imamo še kupca NFT-ja, ki prek platforme od prodajalca kupi NFT. Pri pravni analizi poslovanja z NFT-ji je treba ustrezno urediti pravna razmerja med vsemi temi subjekti, saj lahko zgolj s pravilno ureditvijo teh razmerij izključimo tveganja povezana s poslovanjem z NFT-ji.

Običajno NFT-ji vsebujejo metapodatke o najrazličnejših vrstah avtorskih del (npr. slike, kratki filmi, GIF ipd.). Pri prodajah NFT-jev se večinoma govori o prodaji teh avtorskih del. Za avtorska dela je ključno vprašanje prenosa materialnih avtorskih pravic. To pomeni, da se je pri prodaji NFT-jev treba vprašati, ali so se z nakupom in prenosom NFT-ja prenesle tudi materialne avtorske pravice na teh avtorskih delih. V skladu z določili Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (»ZASP«) prenos lastninske pravice na stvari (v našem hipotetičnem primeru NFT-ja) ne vpliva na posamične materialne avtorske pravice. Na mestu je vprašanje, ali lahko prenos metapodatkov, zapisanih v NFT-ju, sploh štejemo kot prenos lastninske pravice na stvari. V vsakem primeru se s prenosom lastninske pravice na delu ne prenesejo tudi (vse) materialne avtorske pravice. Ker pri prodaji NFT-jev običajno ni posebne pogodbe, ki bi urejala prenose pravic, povezanih z NFT-jem, obstoji tveganje, da se materialne avtorske pravice na takem avtorskem delu ne bi v celoti prenesle, ampak bi šlo zgolj za neizključni prenos tistih materialnih avtorskih pravic na novega lastnika NFT-ja, ki so bistvene za dosego namena pogodbe. Najverjetneje bi v takih primerih šlo zgolj za prenos pravice do uporabe avtorskega dela. Še bolj pa se zaplete pri prodaji NFT-jev na sekundarnem trgu – torej pri nakupih NFT-jev od osebe, ki hkrati ni tudi avtor avtorskega dela, na katerega se sklicujejo metapodatki v NFT-ju. V skladu z ZASP imetnik avtorskih pravic le-teh ne more prenesti naprej na tretjo osebo brez dovoljenja avtorja, seveda če ni s pogodbo drugače dogovorjeno. To pomeni, da v kolikor oseba kupi NFT na sekundarnem trgu brez posebnega dogovora o materialnih avtorskih pravicah, prevzema s tem v zvezi še dodatna tveganja. Licenčna pogodba in pogodba za prenos avtorskih pravic morata biti sklenjeni v pisni obliki. V kolikor prenos pravic ni urejen pisno, se sporna in nejasna določila presojajo v korist avtorja in v našem primeru na škodo kupca NFT-ja. Torej v primeru, če stranke pri prodaji NFT-ja ne sklenejo nobene dodatne pogodbe, je treba pravice in obveznosti iz naslova avtorskih pravic presojati na škodo kupca NFT-ja.

Glede na togo naravo razpolaganja z materialnimi avtorskimi pravicami vidimo, da brez natančne ureditve pogodbenih razmerij med strankami obstaja tveganje, da imetniki NFT-jev sploh ne razpolagajo z ustreznimi materialnimi avtorskimi pravicami na delih, na katere se sklicujejo metapodatki v NFT-jih. Splošni pogoji največjih platform, ki pri prodaji NFT-jev običajno predstavljajo edini izrecni dogovor med strankami, ne urejajo pravnih razmerij med posameznimi strankami (avtor – prodajalec – kupec), ampak zgolj odnose strank v razmerju do platforme. Materialne avtorske pravice pa se prenašajo med strankami in ne v razmerju do platforme. Po pregledu splošnih pogojev spletnih platform lahko ugotovimo, da splošni pogoji teh platform ne urejajo prenosa avtorskih pravic med strankami. V splošnih pogojih platform se stranke običajno zgolj zavezujejo, da z uporabo platforme ne bo prišlo do kakršnihkoli kršitev avtorskih pravic, kar pa je za pravilno ureditev (npr. prenosa materialnih avtorskih pravic) bistveno premalo.
Glede na to, da NFT dejansko predstavlja žeton, ki vsebuje metapodatke določenega digitalnega dela, se je treba vprašati, kaj tak žeton sploh predstavlja. NFT bi morebiti lahko predstavljal računalniški program kot avtorsko delo, zlasti glede na zgoraj predstavljen primer NFT-ja, ne more pa NFT predstavljati avtorskega dela, na katerega se sklicujejo metapodatki v tem NFT-ju. NFT bi lahko predstavljal avtorsko delo kot tako zgolj, če bi bil v njem zapisan celoten digitalni zapis digitalnega avtorskega dela. NFT se po lastnostih še najbolj približa izkaznemu znaku, kot ga definira Obligacijski zakonik (»OZ«), saj v njem ni opredeljena obveznost izdajatelja niti nista določena ne izdajatelj ne upravičena oseba. Obligacijsko razmerje z izkaznim znakom ni urejeno, ampak je le-to urejeno s posebnim ločenim poslom. Tako je glavni namen izkaznega znaka identifikacija upnika tega obligacijskega razmerja in ne sama ureditev pravic in obveznosti oziroma njihov prenos. Slednje je treba urejati z ločenim poslom. To pomeni, da obligacijsko razmerje nastane s sklenitvijo tega ločenega posla in ne z izdajo oziroma prenosom izkaznega znaka, ki služi zgolj kot dokaz obstoja tega obligacijskega razmerja. Vse te lastnosti izkaznega znaka sovpadajo z lastnostmi NFT-jev. Vseeno pa je treba izpostaviti, da pravna teorija¹¹ zastopa stališče, da OZ ureja zgolj materializirane (npr. papirne, kovinske ali iz drugega materiala) izkazne znake ter da izkazni znak ne more biti dematerializiran. Glede na to se postavi vprašanje, ali bi NFT v digitalni obliki vseeno lahko šteli za izkazni znak, kot je ta urejen v OZ.

Izkazni znak ne pomeni dokaza o pravici do nasprotne dajatve, ampak predstavlja le potrdilo, ki olajša preverjanje, kdo v obligacijskem razmerju nastopa kot upnik. To pomeni, da se lahko pravica iz osnovnega posla prenaša neodvisno od izkaznega znaka, kar pa za trg NFT-jev ni sprejemljivo, saj je na trgu zastopano stališče, da je ravno NFT nosilec pravic. Ta lastnost je bližja vrednostnim papirjem ali izkaznim papirjem, kjer so za NFT problematična stroga oblikovna pravila, ki jih NFT ne izpolnjuje¹².

Vse to kaže, da je NFT težko uvrstiti v kakršenkoli obstoječ pravni instrument, saj gre za sui-generis produkt s specifičnimi lastnostmi. S tega vidika je pravna obravnava NFT-jev negotova in v razmerja med strankami vnaša tveganja, zlasti če le-ta niso izrecno urejena.
Dodatno negotovost predstavlja tudi mednarodni element pravnih razmerij z NFT-ji, saj so običajno stranke teh poslov iz različnih držav. V primeru odsotnosti izrecnega dogovora o uporabi prava je treba najprej analizirati, katero pravo se sploh uporablja za relevantno razmerje med strankama. Različni pravni režimi nas lahko na koncu pripeljejo do zelo različnih pravnih posledic teh poslov.

Sklep

Obseg trgovanja z NFT-ji in vrednosti, ki jih posamezni NFT-ji dosegajo na trgu, kažejo, da gre za področje, ki mu je treba posvetiti pozornost, saj ima lahko napačna pravna struktura hujše posledice na trgu. Pri tem je pomembno, da se pri zasnovi projekta ustrezno uredijo pravna razmerja med posameznimi deležniki oziroma se kupci NFT-jev seznanijo s tveganji, katerim so podvrženi pri nakupu NFT-ja. Kot je bilo predstavljeno zgoraj, poslovanja z NFT-ji ni mogoče povsem umestiti med obstoječe pravne instrumente. Pod velik vprašaj je postavljen prenos kakršnihkoli avtorskih pravic na delu, na katerega se sklicuje NFT. Trenutna zakonska ureditev ne ustreza namenom poslovanja z NFT-ji. Zaradi tega je treba biti pri poslovanju z NFT-ji še toliko bolj pozoren, saj so vsi udeleženi podvrženi tveganjem, če poslovanje med posameznimi strankami ni dodatno in ustrezno pogodbeno urejeno, bodisi s splošnimi pogoji bodisi s pogodbo med strankami. Zanimivo pri vsem tem je, da so kupci pripravljeni plačati več milijonov za NFT-je, ki vsebujejo metapodatke, med katerimi je tudi povezava do spletnega naslova, kjer se nahaja digitalna datoteka slike, ne da bi na takem avtorskem delu sploh pridobili kakršnokoli avtorsko pravico. Velik del kupnine teh NFT-jev tako predstavlja subjektivno ceno zbirateljske vrednosti in ne nadomestila za avtorske pravice na vsebovanem delu, saj le-teh kupec običajno sploh ne pridobi. Če pa kupec meni, da je z nakupom NFT-jev pridobil tudi materialne avtorske pravice na avtorskem delu, na katerega se sklicuje NFT, pa lahko hitro pridemo do cele vrste novih pravnih vprašanj (npr. zmota, prevara, goljufija, neveljavnost ipd.). Pa saj kupci res ne mislijo, da so z nakupom NFT-ja pridobili kakršne koli materialne avtorske pravice, ali pač¹³?

---

1. Kljub temu, da v tehničnem smislu predstavljajo individualno določene kripto žetone na določeni verigi podatkovnih blokov.
2. https://www.cryptokitties.co/
3. Šlo je za CryptoKitty Founder Cat #18
4. Zbirateljske digitalne kartice nogometašev – https://sorare.com/, mačkami GIF – https://nekonft.io/ in Pokemonom podobnim podobam – PolkamonOfficialCollection
5. Med bolj priljubljeni sta igra zbiranja, pridelovanja in bojevanja – https://axieinfinity.com/ in prihajajoča igra bojevanja pošasti – https://www.illuvium.io/
6. Med najbolj popularnimi so https://foundation.app/, https://opensea.io/, https://niftygateway.com/ in https://rarible.com/
7. Kar v preračunanem znesku v ameriške dolarje na dan nakupa znaša 7,584,485.82 USD.
8. InterPlanetary File System
9. Seveda ob upoštevanju vseh avtorskih pravic, povezanih s tem avtorskim delom.
10. Ker gre za decentralizirano omrežje uporabnikov in 300 Mb veliko datoteko, ta prenos traja nekoliko dlje, kot smo za tovrstne datoteke navajeni v širokopasovnem internetu.
11. A. Polajnar Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem, 2. knjiga, str. 179
12. OZ določa, da je vrednostni papir listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku ter mora imeti naslednje bistvene sestavine:

1. označbo vrste vrednostnega papirja;
2. firmo in sedež oziroma ime in prebivališče izdajatelja vrednostnega papirja;
3. firmo ali ime osebe, na katero se glasi, oziroma ki odreja, na koga se vrednostni papir glasi, ali označbo, da se vrednostni papir glasi na prinosnika;
4. natančno označeno obveznost izdajatelja, ki izhaja iz vrednostnega papirja;
5. kraj in datum izdaje vrednostnega papirja, pri tistih, ki so izdani v seriji, pa tudi njegovo serijsko številko;
6. podpis izdajatelja vrednostnega papirja oziroma faksimile podpisa izdajatelja vrednostnega papirja, izdanega v seriji.

13. Upam, da nekoliko nerodno medijsko poročanje in izjave v javnosti, da kupec NFT-ja pridobi lastništvo nad digitalnim delom, ne kaže ravno tega.