Kmalu bo začel veljati nov Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence – kakšne so novosti in kaj morajo podjetja poznati?

Državni zbor je dne 29. septembra 2022 sprejel novi Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence.

Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (»ZPOmK-2«) je začel veljati 26. oktobra 2022, uporabljati pa se bo začel s 26. januarjem 2023. Tema je za podjetja torej zelo aktualna. Kaj pa podjetjem prinaša novi zakon?

Najpomembnejše spremembe, ki jih prinaša ZPOmK-2, so: (a) uvedba enotnega upravnega postopka ugotavljanja kršitev konkurenčnega prava in izreka administrativne sankcije, (b) uvedba postopka poenostavljene priglasitve koncentracije, (c) razširjene preiskovalne pristojnosti Javne agencije za varstvo konkurence (»Agencija«), (d) okrepljeno mednarodno sodelovanje organov, pristojnih za varstvo konkurence ter (e) spremembe na področju programa prizanesljivosti (t.i. leniency program). ZPOmK-2 pa v slovenski pravni red prenaša tudi Direktivo (EU) 2019/1^[1] (»Direktiva ECN+«).

V nadaljevanju vsako izmed sprememb podrobneje predstavljamo.

Uvedba enotnega upravnega postopka ugotavljanja kršitev konkurenčnega prava in izreka administrativne sankcije

Pred uveljavitvijo ZPOmK-2 je slovenski pravni sistem, dokaj edinstveno v EU, poznal ločena postopka ugotavljanja kršitev konkurenčnega prava in izreka sankcij za kršitve. Zaradi pričakovanega zmanjšanja administrativnih bremen vodenja dveh ločenih postopkov ter zaradi pričakovane povečane učinkovitosti izvrševanja pravil konkurenčnega prava, ZPOmK-2 uvaja enoten postopek ugotavljanja kršitev konkurenčnega prava in izreka administrativne sankcije.

Enoten postopek je novost v slovenskem sistemu upravnega in prekrškovnega prava. Stranke postopka pred Agencijo lahko pričakujejo, da bo celoten postopek zaključen hitreje in je grožnja sankcije v primeru kršitve lahko prav gotovo večja. Kljub temu pa je vprašljivo, ali bodo strankam postopka pred Agencijo z uvedbo enotnega postopka res zagotovljena vsa ustavnopravna procesna jamstva v prekrškovnem postopku. Zato je mogoče pričakovati, da bo nova ureditev enotnega postopka predmet presoje tudi z ustavnopravnega vidika.

Znotraj enotnega sistema sankcij lahko Agencija izreče sankciji enkratnega denarnega zneska ali periodičnega denarnega zneska. Pri tem se ohranja najvišja dopustna sankcija v višini do 10 % letnega prometa podjetja za najhujše kršitve določb ZPOmK-2 in Pogodbe o delovanju Evropske unije (»PDEU«), kot so prepoved omejevalnih sporazumov, prepoved zlorabe prevladujočega položaja, nepriglasitev priglasljive koncentracije, preuranjeno izvrševanje pravic iz naslova koncentracije podjetij pred odločbo Agencije in druge.

Uvedba postopka poenostavljene priglasitve koncentracije

Za priglasitelje koncentracij, ki nimajo pomembnejših vplivov na stanje konkurence na trgu, bo gotovo dobrodošla uvedba postopka poenostavljene priglasitve koncentracije. Pred spremembo ZPOmK-2 je namreč slovensko konkurenčno pravo poznalo zgolj en splošen tip priglasitve koncentracije, kar je pomenilo, da je bilo potrebno vsako koncentracijo, ki je presegala predpisane pragove, priglasiti Agenciji z načeloma enakimi zahtevanimi podatki, ne glede nato, ali je imela koncentracija vpliv na stanje konkurence v Sloveniji.

Z uvedbo ZPOmK-2 pa se v slovenski pravni sistem uvaja možnost poenostavljene priglasitve koncentracije. Poenostavljen postopek priglasitve je mogoč ob izpolnitvi enega izmed naslednjih pogojev:

• nobeno od v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini ne opravlja gospodarske dejavnosti na istem upoštevnem proizvodnem ali storitvenem in geografskem trgu (horizontalno prekrivanje dejavnosti) ali na upoštevnem proizvodnem ali storitvenem trgu, ki je v vertikalnem razmerju ali tesno povezan sosednji trg s proizvodnim ali storitvenim upoštevnim trgom, na katerem posluje kateri koli drug udeleženec koncentracije,
• skupni tržni delež vseh v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini, ki opravljajo dejavnost na istem upoštevnem proizvodnem ali storitvenem trgu (horizontalna razmerja), ne presega 15 odstotkov v okviru vseh verjetnih opredelitev trgov,
• posamični ali skupni tržni delež v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini, ki opravljajo dejavnost na proizvodnem ali storitvenem trgu, ki je v vertikalnem razmerju, na katerem posluje katero koli drugo v koncentraciji udeleženo podjetje (vertikalna razmerja), ne presega 25 odstotkov na nobenem od vertikalno povezanih trgov v okviru vseh verjetnih opredelitev trgov,
• v koncentraciji udeleženo podjetje skupaj z drugimi podjetji v skupini pridobi izključno kontrolo nad podjetjem, nad katerim že ima skupno kontrolo.

Ne glede na to, ali je izpolnjen eden izmed zgornjih pogojev, ima Agencija vseeno pristojnost odločiti, da priglasitve ne bo presojala po poenostavljenem postopku. To po ZPOmK-2 velja zlasti, če je težko opredeliti upoštevne trge, če ima eno izmed podjetij, udeleženih v koncentraciji, pomemben manjšinski delež, če sta dve v koncentraciji udeleženi podjetji prisotni na tesno povezanih sosednjih trgih, če gre za trge z visokimi vstopnimi ovirami ali visoko koncentriran trg ali trgu z zaznanimi težavami glede konkurence, če Agencija prejme utemeljene pomisleke glede konkurence zaradi koncentracije s strani tretjih oseb in podobno. Zanimivo bo torej spremljati, ali bo možnost poenostavljene priglasitve koncentracije v praksi res poenostavila tovrstne postopke ali pa bo konservativna presoja Agencije povzročila status quo.

Če Agencija izda odločbo v poenostavljenem postopku, je ta zgolj omejeno obrazložena in vsebuje le podatke o priglašeni koncentraciji (imena udeležencev in zadevne gospodarske sektorje, kjer so dejavna v koncentraciji udeležena podjetja), ugotovitev, ali je koncentracija skladna s pravili konkurence, ter navedbo pogojev o tem, da so izpolnjeni pogoji za sprejem odločitve v poenostavljenem postopku.

Novost poenostavljene priglasitve na podlagi ZPOmK-2 je torej usmerjena predvsem v koncentracije, kjer se ne pričakuje pomembnih učinkov na stanje konkurence. Priglasitelji tovrstnih koncentracij si torej lahko v optimističnem scenariju obetajo nižje stroške postopka priglasitve in hitrejšo obravnavo zadeve pred Agencijo, glede na to, da ta ni zavezana k pripravi v celoti obrazložene odločbe.

Razširjene preiskovalne pristojnosti Agencije

Z uveljavitvijo ZPOmK-2 je zakonodajalec razširil preiskovalne pristojnosti Agencije. Agencija ima pristojnost – še preden je izdan sklep o uvedbi postopka zaradi suma kršitve – zbirati informacije od podjetij, predstavnikov podjetij ali zaposlenih v podjetjih, ki bi lahko razpolagale z informacijami, relevantnimi za predmet ali namen nadzora. Agencija povabi podjetje ali osebo na svoj sedež, vabljena oseba pa se mora odzvati, ni pa dolžna priznati kršitve zakona ali PDEU. Nova pristojnost Agencije je rezultat prenosa Direktive ECN+, ki od držav članic zahteva, da zagotovijo najmanj, da so nacionalni organi, pristojni za konkurenco, pooblaščeni, da lahko na razgovor povabijo različne osebe pri podjetju.

Poleg omenjenega je novi ZPOmK-2 poenotil pogoje za izdajo odredbe za preiskavo prostorov in dokumentacije, kar vključuje tudi preiskavo elektronskih naprav, ter uvedel možnost pritožbe Agencije na odločitev sodišča, da odredbe za preiskavo ne izda. V tem primeru o predlogu za izdajo odredbe za preiskavo odloča senat treh sodnikov pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

V praksi bo zanimivo videti, v kakšni meri bo Agencija nove pristojnosti uporabljala v praksi in ali bo to prispevalo k učinkovitejšemu  izvrševanju pravil konkurenčnega prava.

Okrepljeno mednarodno sodelovanje organov, pristojnih za varstvo konkurence

Novi ZPOmK-2 prinaša tudi določbe o okrepljenem mednarodnem sodelovanju organov, pristojnih za varstvo konkurence. Nove določbe ZPOmK-2 so predvsem posledica prenosa Direktive ECN+, določajo pa naloge s področja medsebojne pomoči organov za varstvo konkurence v različnih državah članicah, pomoči pri vročitvi in izvršitvi aktov Agencije zoper podjetje, ki ima sedež ali premoženje v drugi državi članici, ter pomoč Agencije pri vročitvi in izvršitvi aktov organov, pristojnih za varstvo konkurence drugih držav članic.

Med drugim nove določbe ZPOmK-2 Agenciji omogočajo dodaten način vročanja upravnih pisanj v tujino, s čimer bo Agencija verjetno lažje preprečevala izogibanje vročitvi uradnih pisanj v tujini.

Spremembe na področju programa prizanesljivosti (t.i. leniency program)

Novi ZPOmK-2 prinaša tudi nekaj sprememb na področju programa prizanesljivosti – gre za program odpustitve ali znižanja administrativne kazni za podjetje, ki je udeleženo v kartelu in je (med drugim) Agenciji v celoti in popolnoma razkrilo svojo udeležbo v domnevnem kartelu ter omogočilo preiskavo kartela. Program prizanesljivosti je poznal že ZPOmK-1, novosti v ZPOmK-2 pa so predvsem: (1) možnost odpustitve sankcije fizični osebi ter (2) omejena uporaba podatkov iz izjave zaradi prizanesljivosti (in vloge za poravnavo) v postopkih pred sodiščem.

(1) Novi člen 94 ZPOmK-2 omogoča, da se trenutnim in nekdanjim družbenikom, članom organov vodenja ali nadzora in drugim zaposlenim v podjetju, ki je vložilo izjavo zaradi prizanesljivosti, v zvezi z udeležbo v kartelu ne smejo izreči sankcije v kazenskem postopku, če so izpolnjeni pogoji za odpustitev ali znižanje kazni podjetju, če so aktivno sodelovali z Agencijo in če je bila prijava podjetja za odpustitev administrativne sankcije vložena, še preden je Agencija te osebe obvestila o postopku zaradi kršitev konkurenčnega prava. Tudi če omenjeni pogoji niso izpolnjeni, državni tožilec ni dolžan začeti kazenskega pregona oziroma sme predlagati odpustitev ali znižanje kazenske sankcije ali odstopiti od pregona, kadar prispevek k odkritju in preiskavi kartela fizične osebe pretehta nad interesom za pregon oziroma nad sankcioniranjem.

(2) Novi člen 43 ZPOmK-2 omejuje možnost vpogleda v izjavo zaradi prizanesljivosti le na stranke postopka in le za uveljavljanje njihove pravice do obrambe. Izjave zaradi prizanesljivosti ali vloge za poravnavo je dopustno uporabiti v postopku pred sodiščem le v izjemnih primerih. Razkritje ostalih dokumentov iz spisa Agencije v sodnih postopkih, ki niso povezani s postopki varstva po ZPOmK-2, pa ni dovoljeno, dokler se postopek pred Agencijo zoper vse stranke postopka ne konča.

 

[1] Direktiva (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga.