Varstvo poslovne skrivnosti

Članek objavljen v reviji Direktor št. 38, februar 2019

Pred kratkim je bil objavljen predlog Zakona o poslovni skrivnosti, s katerim bo v slovenski pravni red prenesena Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. 6. 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem. Direktiva je bila sprejeta iz razloga neenakovredne ravni varstva poslovne skrivnosti v Uniji.

Kot pravi direktiva v uvodnem delu, imajo poslovne skrivnosti za podjetja, ne glede na njihovo velikost, enako vrednost kot patenti ter druge vrste pravic intelektualne lastnine. Zaupnost uporabljajo kot orodje za obvladovanje poslovne konkurenčnosti in raziskovalnih inovacij ter glede najrazličnejših informacij, ki presegajo tehnološko znanje in zajemajo komercialne podatke, kot so informacije o odjemalnih in dobaviteljih, poslovni načrti ter tržne raziskave in strategije. Poslovna skrivnost torej niso samo rezultati inovacijskih dejavnosti, pač pa tudi podatki komercialne, poslovne narave.

Po predlogu zakona poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki mora izpolnjevati naslednje zahteve:
– je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij;
– ima tržno vrednost;
– oseba, ki ima zakoniti nadzor nad to informacijo, je v danih okoliščinah razumno ukrepala, da jo ohrani kot skrivnost.

Za to, da je informacija opredeljena kot poslovna skrivnost, mora hkrati izpolnjevati vse navedene kriterije. Predlog zakona uvaja tudi domnevo, da je zahteva po razumnih ukrepih izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo z informacijami, ki veljajo za poslovno skrivnost, zlasti družbenike, delavce, člane organov družb in druge osebe. Pisna opredelitev poslovne skrivnosti je torej le eden od primerov razumnega ukrepanja, na podjetjih pa je, da pripravijo »program varovanja poslovnih skrivnosti«.

Predlog zakona loči med zakonito in protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem poslovne skrivnosti. Tako je na primer t.i. obratni inženiring vnesen med dejanja, ki predstavljajo zakonito pridobitev poslovne skrivnosti, vendar le v primeru, da bo izdelek dan na voljo javnosti ali bo v zakoniti posesti pridobitelja. Delodajalce, ki jih utegne zanimati znanje novega delavca, ki ga je ta prinesel s seboj od prejšnjega delodajalca, pa je potrebno opozoriti, da morajo biti pri tem pazljivi – utegne se namreč zgoditi, da to »znanje« vsebuje tudi poslovne skrivnosti prejšnjega delodajalca in bi se lahko štelo, da so take informacije pridobili ali uporabili protipravno.

Predlog zakona predvideva, da bo imetnik poslovne skrivnosti, čigar poslovna skrivnost bo protipravno pridobljena, uporabljena ali razkrita, zoper kršilca lahko zahteval varstvo pravic in povrnitev škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode. Odškodnina bo odmerjena v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu nadomestilu za zakonito uporabo poslovne skrivnosti, kadar tega zneska ni mogoče določiti, pa v obsegu, ki se določi po splošnih pravilih o povrnitvi škode. Predvidena je tudi t.i. civilna kazen, ki jo poznamo v avtorskem pravu, in sicer do 200 odstotkov povišano nadomestilo, če je bila pravica kršena namerno ali iz hude malomarnosti.