Povzetek ključnih sprememb
Pomembne novosti ZTuj-2I in ZZSDT-E so zlasti:
- uskladitev z direktivo o modri karti EU3:
- enostavnejši dostop do visokokvalificiranih zaposlitev, tudi za tujce brez visokošolske izobrazbe, če imajo ustrezne poklicne kvalifikacije na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije;
- znižanje plačnega praga z 1,5-kratnika na višino najmanj povprečne letne bruto plače v Republiki Sloveniji;
- skrajšanje zahtevane minimalne dolžina pogodbe o zaposlitvi (z 1 leta na 6 mesecev)
- poenostavljen postopek za tujce, ki imajo v drugi državi članici EU že izdano modro karto EU.
- možnost zaposlitve tujca že na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje in soglasja zavoda za določene poklice in pod pogojem učenja slovenskega jezika
- možnost oddaje prve prošnje za dovoljenje za prebivanje in prstnih odtisov v Sloveniji;
- nova vrsta dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade;
- podaljšanje veljavnosti dovoljenj: prvo enotno dovoljenja z največ 1 leta na največ 2 leti, podaljšanje pa z 2 let na 3 leta;
- širitev takojšnje pravice do združitve družine tudi na imetnika dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada in nekatere druge kategorije;
- razširjajo se nameni za izdajo dolgoročnega vizuma (vizuma D);
- neomejena veljavnost prijave prebivanja EU državljana in odprava dosedanje omejitve na 5 let;
- novi pogoj za soglasje zavoda za zaposlovanje: da delodajalec v zadnjih šestih mesecih ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov, razen v primeru določenih izjem;
- nov zavrnitveni razlog: razlog, da je bilo delodajalčevo podjetje ustanovljeno ali deluje predvsem z namenom olajšanja vstopa državljanom tretjih držav.
- uvedba pavšalne odškodnine, do katere je upravičen delavec v primeru v primeru razveljavitve enotnega dovoljenja v primeru določenih razlogov na strani delodajalca.
Spremembe glede modre karte EU
Modro karto EU bo skladno z ZZSDT-E lahko pridobil tudi tujec, ki se bo zaposlil kot vodilni delavec na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (področna skupina poklicev 133 po Standardni klasifikaciji poklicev 2008 – SKP08) ali kot strokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (podskupina poklicev 25 po SKP08), če bo dokazal visoko poklicno usposobljenost. Visoko poklicno usposobljenost bo tujec lahko dokazoval s predložitvijo dokazila:
- da je bil v zadnjih sedmih letih najmanj tri leta zakonito zaposlen kot vodilni delavec na področju storitev informacijske in komunikacijske tehnologije ali kot strokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, kar lahko dokazuje z:
- potrdilom uradne institucije države, v kateri je bil zaposlen, da je bil v zadnjih sedem let zakonito zaposlen pri enem ali več delodajalcih in socialno zavarovan ali
- overjenim prevodom potrdila ali potrdil delodajalcev, iz katerega oziroma iz katerih je razvidno na katerih delovnih mestih in koliko časa je tujec opravljal delo, če v zadevni državi ni uradne institucije, ki izdaja potrdila iz prejšnje alineje.
- ali mnenje iz 20.b člena ZZSDT, da ima ustrezne poklicne izkušnje, na ravni, primerljivi z visokošolskimi kvalifikacijami, ki so relevantne za poklic, določen v pogodbi o zaposlitvi.
Za mnenje imenovanega strokovnjaka zaprosi delodajalec, ki tudi krije stroške mnenja. Imenovani strokovnjak pisno mnenje poda najpozneje v 30 dneh. Če mnenja ne poda v 30 dneh, lahko delodajalec zaprosi za mnenje drugega imenovana strokovnjaka.
Prvoten predlog ZZSDT-E v zvezi s pogojem, da je bil tujec v zadnjih sedmih letih najmanj tri leta zakonito zaposlen kot vodilni delavec na področju storitev informacijske in komunikacijske tehnologije ali kot strokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, ni določal, da lahko tujec izpolnjevanje pogoja dokazuje z overjenim potrdilom delodajalca zgolj, če v zadevni državi ni uradne institucije, ki izdaja potrdilo o zaposlitvi in socialnem zavarovanju. Menimo, da bo dokazovanje ob takih omejitvah izjemno oteženo. Na primer v ZDA, kjer so pogosto delali tujci, ki so v postopku pridobitve modre karte EU, ne obstaja primerljiva evidenca zaposlitev in socialnih zavarovanj kot na primer izpis zavarovanj ZZZS ali zavarovalne dobe ZPIZ v Sloveniji. Po naših izkušnjah pridobivanje dokazila o vključenosti v socialna zavarovanja iz ZDA na podlagi Sporazuma o socialni varnosti (t.i. certificate of coverage) traja več kot pol leta. Dodatno na primer veleposlaništvo ZDA ne izdaja potrdil, da določenih dokazil iz ZDA ni mogoče dobiti. Ocenjujemo, da zahteve po dokazilih iz drugih držav, katerih ureditve niso primerljive slovenski, pretirano obremenjujejo delodajalce in tujce, ker ustreznih dokazil ne morejo pridobiti ali jih ne morejo pridobiti v doglednem času. Ni razumljivo, zakaj tujec izkušenj ne bi mogle dokazovati z izjavami delodajalcev in po potrebi dodatnim dokazilom kot je na primer pogodba o zaposlitvi, plačilna lista ali podobno.
Dodatno ni jasno, zakaj bi zgolj zaposlitev, torej delovno razmerje, tujcu omogočalo pridobitev zahtevanih poklicnih izkušenj, z delom preko civilnopravnih pogodb in ne v delovnem razmerju pa tega ne more izkazati.
Ureditev, ki predvideva, da imenovani strokovnjak poda mnenje o poklicnih izkušnjah tujca v roku 30 dni, če strokovnjak mnenja ne poda pa lahko delodajalca zaprosi za mnenje drugega imenovanega strokovnjaka, je po naši oceni slaba. Novi imenovani strokovnjak ima nato spet 30 dni za podajo mnenja, skupno lahko tako zgolj ta preliminarni postopek pred vložitvijo prošnje za izdajo modre karte EU traja tudi 60 dni Delodajalec nima nobenega varstva, če mnenje ne bo izdano pravočasno, hkrati pa nosi stroške izdelave mnenja in negotovost, kako dolgo bo postopek pridobitve dovoljenja (skupaj s tem preliminarnim postopkom) trajal.
ZZSDT-E tudi skrajšuje zahtevano veljavnost pogodbe o zaposlitvi na šest mesecev z enega leta ter znižuje zahtevano najnižjo plačo, ki je po trenutni ureditvi določena v višini 1,5 kratnika povprečne letne bruto plače.
Dodatno ZZSDT-E uvaja spremembo, da lahko imetnik modre karte EU po enoletni zaposlitvi kot dopolnilno dejavnost opravlja tudi samozaposlitveno ali samostojno poklicno dejavnost.
ZTuj-2I določa obveznost istočasne obravnave prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU in prošnje za izdajo modre karte EU, če sta bili prošnji vloženi hkrati.
Spremembe glede modre karte EU bodo uvedene 21. 7. 2025.
Dovoljenje za začasno prebivanje digitalnega nomada
ZTuj-2I uvaja dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada po vzoru hrvaške ureditve. Digitalni nomad, ki bo lahko zaprosil za to dovoljenje, je tujec, ki ni državljan EU ali EGP, in je zaposlen ali opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava pri poslovnem subjektu s sedežem izven Slovenije ali opravlja delo kot samozaposlena oseba v tujini, na daljavo preko komunikacijske tehnologije. Pomembno je, da tujec in njegov delodajalec oziroma poslovni subjekt, s katerim ima sklenjeno civilno pogodbo, ne pridobiva dohodka oziroma neposredno ne opravlja prodaje ali izvaja storitev v Republiki Sloveniji. Pogoj za izdajo dovoljenja digitalnemu nomadu je, da ima mesečna sredstva v višini vsaj dvakratnika povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu.
Tujec, ki zakonito prebiva v Sloveniji, bo lahko prošnjo vložil tudi pri upravni enoti, ki bo po uradni dolžnosti izdala potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji.
Dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada bo izdano za največ 1 leto, podaljšanje pa ne bo mogoče. Po 6-mesečni prekinitvi bo lahko tujec ponovno zaprosil za dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada.
Za dovoljenje za digitalnega nomada bo mogoče zaprositi po 21. 11. 2025.
Pavšalna odškodnina za delavca
Novela ZZSDT-E uvaja pavšalno odškodnino, do katere je upravičen delavec v primeru v primeru razveljavitve enotnega dovoljenja, zaradi izrečene globe nekaterih kršitev delovnopravne in migracijske zakonodaje.
Pavšalno odškodnino v višini trikratnika bruto minimalne plače, nazadnje objavljene v Uradnem listu RS mora plačati delodajalec ali naročnik del. Če je ne plača, lahko delavec zahteva plačilo pred pristojnim sodiščem.
Evidenca kršiteljev in prepovedi zaposlovanja tujcev
ZZSDT-E uvaja evidenco delodajalcev, ki jim je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev oziroma izvajanja storitev, ki bo javno objavljena do izteka časa prepovedi.
Razširitev pravice do takojšnje združitve družine
ZTuj-2I širi pravico do takojšnje združitve družine poleg imetnikov modre karte EU in imetnikov ICT dovoljenja tudi na imetnike začasnega dovoljenja za digitalnega nomada in na tujce, slovenskega rodu do drugega kolena v ravni vrsti, ki imajo izdano dovoljenje za začasno prebivanje na podlagi člena 48 ZTuj-2 ter na tujce, ki so neposredno pred pridobitvijo dovoljenja za prebivanje prebivali v Sloveniji na podlagi priznane začasne zaščite po Zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO).
Omogoča tudi, da bo družinskim članom tujcev, ki imajo pravico do takojšnje združitve družine, upravni organ izdal potrdilo o vloženi prošnji, na podlagi katerega bodo lahko prebivali v Sloveniji do pravnomočne odločitve o dovoljenju, pod pogojem, da družinski član že ob vložitvi prošnje zakonito prebiva v Sloveniji.
Razširjena pravica do takojšnje združitve družine se začne uporabljati po 21. 11. 2025.
Spremembe v postopkih pridobivanja dovoljenj
Začetek dela na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje in soglasja zavoda
Novela ZZSDT-E omogoča zaposlitev in začetek opravljanja dela pred izdajo končnega enotnega dovoljenja, in sicer na podlagi potrdila o vloženi prošnji in soglasja zavoda, za poklice in dejavnosti, ki jih določi minister, pristojen za delo. Potrdilo o vloženi prošnji v primeru poklicev in dejavnosti, ki jih določi minister, bo izdano, če bo vlogi priložena veljavna potna listina, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja in potrdilo iz kazenske evidence matične države tujca.
Pri tem uvaja obveznost, da delodajalec v prvih šestih mesecih po nastopu dela, tujcu v okviru delovnega časa in brezplačno zagotovi obiskovanje in dokončanje javnoveljavnega izobraževalnega programa za odrasle za učenje slovenskega jezika v trajanju najmanj 80 ur. Delodajalec mora v šestih mesecih zavodu predložiti dokazilo o izpolnjeni obveznosti. Zavod lahko šestmesečni rok podaljša na podlagi pisnega obvestila delodajalca, če se tujcu zaradi objektivnih razlogov ni uspelo udeležiti izobraževalnega programa.
Ob upoštevanju obveznosti, da delodajalec v takem primeru tujcu zagotovi učenje slovenskega jezika (v delovnem času in na stroške delodajalca), bi lahko ugodnost omogočili vsem tujcem in delodajalcem, če so delodajalci pripravljeni izpolniti to dodatno obveznost. Bistveni pogoji bodo presojani že v okviru podaje soglasja in izdaje potrdila o vloženi prošnji.
Možnost oddaje prstnih odtisov in vložitve prošnje za prvo dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji
ZTuj-2 širi možnost vložitve prošnje za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje pri upravni enoti v Sloveniji na primer, če tujec zakonito prebiva v Republiki Sloveniji. Dodatno uvaja možnost, da tujec odda prstne odtise pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, če je bila prošnja vložena v Sloveniji in tujec zakonito prebiva v Sloveniji.
Po sedanji ureditvi je tujec moral prošnjo za prvo dovoljenje vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini. Prošnjo za enotno dovoljenje lahko sicer vloži tudi delodajalec, ki lahko že po obstoječi ureditvi, vloži prošnjo tudi pri upravni enoti v Sloveniji. V primeru dovoljenj za začasno prebivanje pa možnosti za oddajo prošnje v Sloveniji (razen v izjemnih primerih) ni bilo.
Sprememba, ki bo omogočila, da tujci, ki v Sloveniji zakonito prebivajo, oddajo prstne odtise v Sloveniji, bo pomembno olajšala postopek pridobitve dovoljenj za tujce, ki lahko vstopijo v Slovenijo brez vizuma oziroma za tujce, ki bivajo v Sloveniji na podlagi vizuma. Zdaj so se morali vračati v matične države oziroma urejati oddajo prstnih odtisov na diplomatskih predstavništvih Slovenije v sosednjih državah. Zelo pozitivno je, da je predlagatelj prepoznal težavo v praksi in pristopil k spremembi.
Oddaja prstnih odtisov na upravni enoti v Sloveniji bo uvedena v šestih mesecih po uveljavitvi ZTuj-2E, torej 21. 11. 2025.
Dodatni pogoji za izdajo enotnega dovoljenja
Novela ZZSDT-E uvaja dodaten pogoj za podajo soglasja zavoda k enotnemu dovoljenju, in sicer: da delodajalec v zadnjih šestih mesecih iz poslovnih razlogov ni odpuščal delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta. Hkrati določa izjemo od tega pogoja: če delodajalec tujcu zagotovi plačo najmanj v višini bruto povprečne mesečne plače v preteklem letu v Republiki Sloveniji, ali če se v postopku podaje soglasja dokaže, da v evidenci brezposelnih oseb ni oseb, ki jim je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo prostega delovnega mesta.
Dodaten pogoj je problematičen, ker ni jasno, kako bo zavod preverjal, da delodajalec ni odpuščal iz poslovnega razloga, bolj miselna bi bila omejitev odpuščanj večjega števila delavcev. Prav tako ni jasno, kako bo delodajalec predhodno preverjal, ali je nekdanji zaposleni v evidenci brezposelnih. Delodajalec namreč nima pravice do pridobitve podatkov o nekdanjem zaposlenem iz evidence brezposelnih.
Dodatni zavrnitveni razlog
ZTuj-2I kot dodatni razlog za zavrnitev dovoljenja za prebivanje uvaja razlog, da je bilo delodajalčevo podjetje ustanovljeno ali deluje predvsem z namenom olajšanja vstopa državljanom tretjih držav.
Daljša veljavnost dovoljenj
Novela podaljšuje najdaljše obdobje veljavnosti prvega enotnega dovoljenja z 1 leta na 2 leti in najdaljše obdobje veljavnosti podaljšanega enotnega dovoljenja z 2 let na 3 leta.
Modra karta EU se že po obstoječi ureditvi lahko izda z veljavnostjo 2 let in se lahko podaljša za 3 leta. Za posebne vrste enotnih dovoljenj za raziskovalce, premeščene osebe znotraj povezanih gospodarskih družb (ICT), sezonske delavce, se veljavnost enotnega dovoljenja ne širi.
Neomejeno trajanje prijave prebivanja državljanov EU
ZTuj-2I spreminja veljavnost prijave prebivanja državljana EU s 5 let na časovno neomejeno.
S tem, ko državljanom EU ne bo več potrebno obnavljati potrdila o prijavi EU se bo zmanjšala obremenitev upravnih enot, razbremenjeni bodo tudi EU državljani.
Širitev vlagateljev prošnje za izdajo enotnega dovoljenja za napotene delavce
ZTuj-2I širi upravičene vlagatelje za prošnjo za izdajo enotnega dovoljenja za napotene delavce tako, da bo prošnjo lahko vložil tudi naročnik čezmejne storitve ali gospodarska družba s sedežem v Sloveniji, v katero je tujec napoten na usposabljanje. Ne gre za novost, to je nekoč zakonodaja že omogočala.
Zaključek
Spremembe so namenjene implementaciji Direktive 2021/1883 in olajšanju postopkov pridobivanja dovoljenj ter lažjemu zaposlovanju tujcev. Ob pomanjkanju delavcev na številnih področjih gre za pomembne novosti, ki bodo skrajšale postopke, razbremenile upravne organe, tujce in delodajalce. Pri tem bo ključna tudi vloga upravnih organov, kako bodo vodili postopke in v katerih primerih bodo predpisane pogoje šteli za izpolnjene.
