V Sloveniji je eden od preventivnih ukrepov, na voljo družbam kot odziv na situacijo COVID-19, da se odločijo za začetek postopka preventivnega prestrukturiranja, ki je predviden v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Preventivno prestrukturiranje je na voljo kapitalskim družbam (razen mikro družbam), ki še niso insolventne, je pa zanje verjetno, da bodo postale insolventne v roku 1 leta. Njegov namen je omogočiti družbi (dolžniku), da izvede ustrezne ukrepe prestrukturiranja svojih finančnih obveznosti in druge ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne, da odpravi vzroke, zaradi katerih bi lahko postala insolventna. V ta namen se družba in upniki lahko dogovorijo za sklenitev sporazuma o finančnem prestrukturiranju, v katerem se predvidijo ukrepi prestrukturiranja (kot npr. zmanjšanje oziroma odložitev dospelosti finančnih terjatev ali sprememba obrestnih mer, po kateri se obrestuje glavnica zavarovanih finančnih terjatev).
Družbe lahko načeloma predlagajo začetek preventivnega prestrukturiranja takoj, ko pridobijo soglasje za začetek postopka upnikov, ki so imetniki finančnih terjatev do družbe, ki skupaj dosegajo 30 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev do družbe. Po začetku preventivnega prestrukturiranja se družbe z upniki pogajajo o sklenitvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju in morajo vložiti zahtevo za potrditev sporazuma o finančnem prestrukturiranju v 3 mesecih (za male in srednje družbe) oz. petih mesecih (za velike družbe). Ta roka lahko sodišče podaljša za 2 oz. 3 mesece, kar družbam potencialno omogoča 5–8 mesecev za pogajanje z upniki o sporazumu o finančnem prestrukturiranju. Za začetek veljavnosti sporazuma o finančnem prestrukturiranju morajo za njegovo sklenitev glasovati upniki, ki imajo skupaj najmanj 75 odstotkov vsote vseh finančnih terjatev (ločena večina je potrebna za prestrukturiranje zavarovanih terjatev). Če je preventivno prestrukturiranje potrjeno, je sporazum o finančnem prestrukturiranju zavezujoč za vse upnike (tudi tiste, ki z njegovo sklenitvijo niso soglašali).
Pomembno je poudariti, da družbe nimajo koristi le v primeru potrjenega sporazuma o finančnem prestrukturiranju, ampak že v časovnem obdobju 5–8 mesecev, v katerem potekajo pogajanja. Vse od začetka preventivnega prestrukturiranja namreč za družbo (dolžnika) velja moratorij. V tem času sodišča proti dolžniku ne smejo izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju za izterjavo ali zavarovanje terjatev v zvezi s finančnimi terjatvami, vsi postopki izvršbe ali zavarovanja, ki so bili v zvezi s finančnimi terjatvami začeti proti dolžniku pred začetkom preventivnega prestrukturiranja, pa se prekinejo. Prav tako v tem času ne teče zastaranje v zvezi s finančnimi terjatvami. Poleg tega v tem času velja, da dolžnik ni v zamudi s plačilom glavnice finančnih terjatev. Moratorij zato daje družbam nujno potreben čas za boljši odziv na okoliščine, ki povzročajo njihovo verjetno insolventnost. Ker po drugi strani preventivno prestrukturiranje družbam ne postavlja posebnih zakonskih omejitev njihovega poslovanja in nobenih posebnih omejitev za njihovo poslovodstvo ali družbenike, gre za rešitev s precej nizkim tveganjem in možnostjo velikih pozitivnih učinkov, ki se je lahko družbe poslužijo v zahtevnih časih.
Ob tem je treba poudariti še, da preventivno prestrukturiranje nima vpliva na terjatve iz poslovnih pogodb (npr. z dobavitelji), zaposlene in podobno, temveč le na finančne terjatve.
Točne razsežnosti, časovni okvir in posledice pandemije COVID-19 še niso poznane. Vseeno pa se zdi zelo verjetno, da bo svetovno gospodarstvo prizadeto vsaj nekaj naslednjih mesecev (najverjetneje celo let). Družbe po svetu morajo zato ukrepati hitro in preventivno in sprejeti ustrezne ukrepe kot odziv na trenutno zahtevno situacijo. V Sloveniji je preventivno prestrukturiranje eden izmed ukrepov, ki se ga družbe lahko poslužijo v ta namen. Zaradi svojih številnih prednosti in zelo maloštevilnih slabosti, sploh v obdobju moratorija, pa je v določenih primerih ta ukrep lahko celo najboljši.