23.1.2024
MIGR
> Migracijsko pravo

Predvidena uvedba dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade

Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (»ZTuj-2I«), ki med drugim predvideva uvedbo dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade, s katerim naj bi se spodbudil prihod digitalnih nomadov v Republiko Slovenijo (v nadaljevanju: »RS«). Kdo so sploh digitalni nomadi, kateri so glavni razlogi za uvedbo omenjenega dovoljenja in kakšna je predvidena ureditev?

1. Digitalni nomadi

Digitalni nomadi, imenovani tudi »čezmejni delavci na daljavo«, so posamezniki, ki svoje delo opravljajo s pomočjo komunikacijske tehnologije, zaradi česar pri delu niso vezani na določeno lokacijo. Ker opravljanje dela iz »neodvisne« lokacije postaja čedalje večji trend in ker je z digitalnim nomadstvom združljiv širok nabor dejavnosti in poklicev (npr. poklici, povezani z IT področjem, marketingom in prodajo ipd.), se število digitalnih nomadov v zadnjih letih povečuje.

Posebne vizume, namenjene za digitalne nomade, so uvedle že nekatere evropske države, med katerimi so recimo Estonija, Madžarska, Portugalska in Hrvaška. Prav po vzoru slednje je zaradi strukturne in vsebinske podobnosti zakonov Ministrstvo za notranje zadeve pripravilo predlog ZTuj-2I[1].[2]

2. Razlogi za uvedbo dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade

Večina shem za digitalne nomade je bila v drugih državah vzpostavljena po letu 2020 kot odziv na potovalne omejitve, ki so bile posledica pandemije COVID-19.[3] Glede na ugotovitve Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), naj bi države uvedle posebne vizume ali dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade predvsem zaradi gospodarskih koristi, povezanih z (visoko) lokalno potrošnjo digitalnih nomadov, privabljanjem in spodbujanjem inovativnih in mobilnih talentov ter zmanjševanjem morebitnih zlorab turističnih vizumov za kratkoročno bivanje s strani digitalnih nomadov.[4]

Podobno je v RS ugotovil Strateški svet za digitalizacijo (v nadaljevanju: »SSD«). Skladno z ugotovitvami SSD naj bi namreč ureditev statusa digitalnih nomadov povečala pretok znanja in izkušenj, povečala prihodke v državni proračun in okrepila prepoznavnost RS.[5]

Spodbujanje prihoda digitalnih nomadov je tudi ena od zavez Vlade RS iz Programa za delo koalicije 2022 – 2026[6] in strategije Vlade – Digitalna Slovenija 2030[7]. Uvedba dovoljenja za začasno prebivanje za digitalne nomade torej predstavlja realizacijo ene od zavez Vlade RS.

3. Predvidena opredelitev digitalnega nomada in predvideni pogoji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada

Skladno s  členom 2 predloga ZTuj-2I je digitalni nomad opredeljen kot:

»tujec, ki ni državljan EU, in je zaposlen, opravlja delo ali opravlja delo kot samozaposlena oseba na daljavo preko komunikacijske tehnologije pri poslovnem subjektu s sedežem izven Republike Slovenije, ki ni vpisan v poslovni register Republike Slovenije in ki ne pridobiva dohodka oziroma neposredno ne opravlja prodaje ali izvaja storitev v Republiki Sloveniji.«

Dovoljenje za začasno prebivanje za digitalne nomade je predvideno za tujce iz tretjih držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljevanju: »EU«). Državljani držav članic EU namreč za prebivanje v RS ne potrebujejo posebnega dovoljenja.[8]

Digitalni nomad, ki bo zaprosil za dovoljenje za začasno prebivanje, ne sme opravljati dela pri poslovnem subjektu s sedežem v RS, ki je vpisan v poslovni register RS in ki ne pridobiva dohodka oz. neposredno opravljati prodaje ali izvajati storitev v RS. To je pomembno, saj bi tujec v nasprotnem primeru potreboval (tudi) dovoljenje za delo, in ne zgolj dovoljenja za začasno prebivanje v RS. Tujci iz tretjih držav namreč nimajo pravice do prostega dostopa na trga dela v RS.[9]

Skladno s predlogom ZTuj-2I[10] bo tujec za pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada moral izkazati, da:

  1. je zaposlen, opravlja delo ali opravlja delo kot samozaposlena oseba na daljavo preko komunikacijske tehnologije pri poslovnem subjektu s sedežem izven RS, ki ni vpisan v poslovni register RS in ki ne pridobiva dohodka oziroma neposredno ne opravlja prodaje ali izvaja storitev v RS;


    Ta pogoj bo prosilec lahko izkazal s predložitvijo pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o opravljanju dela oz. dokazila o samozaposlitvi in izjave delodajalca, oz. v primeru samozaposlitve, izjave tujca, da opravlja delo na daljavo preko komunikacijske tehnologije.

  2. ima zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi, mesečno najmanj v višini dvakratnika povprečne neto plače v Republiki Sloveniji;


    Ta pogoj bo prosilec lahko izkazal s sredstvi, ki si jih zagotavlja sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja ali s sredstvi na računu, odprtem pri banki ali hranilnici v RS ali v tujini.

  3. ima veljavno potno listino, veljavnost katere je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v RS;
  4. ima ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije vsaj nujne zdravstvene storitve na območju RS.

Poleg tega ne bodo smeli obstajati zavrnilni razlogi za izdajo dovoljenja za prebivanje[11].

4. Predvideno trajanja dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada in njegovo podaljšanje

Dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada bi se skladno predlogom ZTuj-2I prosilcu izdalo za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe, sklenjene za opravljanje dela, vendar ne dlje od enega leta. Dovoljenja v skladu s predlogom ZTuj-2I ne bo možno podaljšati, bo pa lahko tujec za novo dovoljenje ponovno zaprosil po šestih mesecih od poteka veljavnosti izdanega dovoljenja.

Iz obrazložitve k členu 28 predloga ZTuj-2I izhaja, da naj bi bil razlog za nezmožnost podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada v tem, da so digitalni nomadi izrazito mobilni in v posamezni državi prebivajo zgolj določeno krajše časovno obdobje (npr. za čas poletne sezone) ter, da tako ureditev poznajo tudi v Republiki Hrvaški[12]. Če bo torej digitalni nomad želel nadaljevati s prebivanjem v RS, bo lahko zaprosil za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje z drugačnim namenom prebivanja. Nekritična preslikava hrvaške ureditve, ki upošteva interes digitalnih nomadov, da na Hrvaškem prebivajo v času poletne sezone, na slovensko, se zdi nerazumljiva. Drži sicer, da bo tujec lahko zaprosil za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje z drugačnim namenom prebivanja, vendar so ti nameni omejeni na zaposlitev ali delo, združitev družine, študij in usposabljanje, opravljanje prostovoljskega dela ter druge utemeljene razloge. Digitalni nomad, ki bo ohranil zaposlitev v tujini, lahko ne bo izpolnjeval pogojev za dovoljenje za začasno prebivanje iz predvidenih drugih namenov.

5. Družinski člani imetnika dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada

Tujec, ki bo pridobil dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada, bo lahko združeval družinske člane takoj oziroma brez omejitve glede njegovega prebivanja v RS in veljavnosti njegovega dovoljenja.[13] Nadalje je predvideno, da bo družinskemu članu tujca, ki je pridobil dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada, omogočena izdaja potrdila o vloženi prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, kar mu bo omogočilo prebivanje v RS do dokončne odločitve o njegovi prošnji.[14]

Predlog ZTuj-2I je bil v decembru 2023 posredovan v medresorsko usklajevanje ter v pregled Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (»SVZ«). Komentarje na osnutek predloga ZTuj-2I je možno podati do 26. 1. 2024. Glede na navedeno se lahko zgoraj predstavljena ureditev še spremeni.

[1] Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I), EVA: 2022-1711-0027, je dostopen na URL naslovu: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=14656 (dostopno: 19. 1. 2024).

[2] Prim. predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I), EVA: 2022-1711-0027, obrazložitev k členu 28, str. 39.

[3] Migration Policy Debates, no. 27, July 2022: Should OECD countries develop new Digital Nomad Visas?, dostopno na: https://web-archive.oecd.org/2022-07-22/638329-MPD-27-Should-OECD-countries-develop-new-Digital-Nomad-Visas-July2022.pdf (dostop: 19. 1. 2024), str. 1.

[4] Prim. predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I), EVA: 2022-1711-0027, obrazložitev k členu 28, str. 39.

[5] Prav tam.

[6] Program za delo koalicije 2022 – 2026 je dostopen na URL naslovu: Koalicijski-dogovor-2022-2026-Programski-del-18.5.2022.pdf (dostopno: 19. 1. 2024).

[7] Strategija Vlade – Digitalna Slovenija 2030 je dostopna na URL naslovu: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDP/Dokumenti/DSI2030-potrjena-na-Vladi-RS_marec-2023.pdf (dostopno: 19. 1. 2024).

[8] Državljani držav članic EU lahko glede na trenutno ureditev v ZTuj-2 vstopi v RS in tu prebiva brez prijave prebivanja 90 dni od dneva vstopa v državo. Če želi na območju RS prebivati dlje kot 90 dni, mora pred pretekom 90 dnevnega dovoljenega prebivanja prijaviti prebivanje.

[9] Skladno s členom 6(1) Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (»ZZSDT«) pravica do prostega dostopa na trg dela pomeni, da se tujec v RS lahko zaposli, samozaposli ali opravlja delo brez soglasja k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo.

[10] Prim. predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I), EVA: 2022-1711-0027, člen 28.

[11] Iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, desete, enajste in dvanajste alineje člena 55 ZTuj-2.

[12] Prim. predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I), EVA: 2022-1711-0027, obrazložitev k členu 28, str. 39.

[13] Prim. predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I), EVA: 2022-1711-0027, člen 21(1), str. 12.

[14] Prim. predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I), EVA: 2022-1711-0027, člen 21(1), str. 13.