27.2.2024
ZAK
> zakonodaja

NOVOSTI NOVELE ZAKONA O PREPREČEVANJU OMEJEVANJA KONKURENCE (ZPOMK-2A)

Približno leto dni od začetka uporabe novega Zakona o preprečevanju konkurence (ZPOmK-2), je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2A).

Novela ZPOmK-2A[1], ki je stopila v veljavo in se začela uporabljati 24. 2. 2024.

Bistvene spremembe in dopolnitve, ki jih velja izpostaviti, so:

  • razširitev pristojnosti Javne agencije za varstvo konkurence (»Agencija«), v skladu z Uredbo (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (»Uredba 2019/1150)[2] in Uredbo (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (»Uredba 2022/1925«)[3],
  • dopolnitev določb glede pridobivanja in razkrivanja zaupnih podatkov,
  • uvedba časovne omejitve za predlaganje korektivnih ukrepov v postopku koncentracij,
  • dodatne omejitve uporabe podatkov iz vloge za poravnave,
  • možnost, da Agencija odgovornim osebam, ki so vložile izjavo za znižanje globe v okviru programa prizanesljivosti, to upošteva kot olajševalno okoliščino pri odmeri glob,
  • ureditev izrecne zakonske podlage za objavo podatkov o priglašeni koncentraciji, in
  • ureditev možnosti vložitve hipotetične izjave zaradi prizanesljivosti.

V nadaljevanju podrobneje predstavljamo vse novosti.

1. Nove pristojnosti Agencije glede izvajanja nadzora nad Uredbo 2019/1150 in Uredbo 2022/1925

1.1. Uredba 2019/1150

Spletne posredniške storitve so ene izmed glavnih gonil podjetništva in inovacij v sodobnem gospodarstvu. V moderni informacijski družbi vse hitreje prodirajo v vsakdanje življenje potrošnikov. Evropski zakonodajalec je z namenom prispevati k delovanju notranjega trga z določitvijo pravil, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi s spletnimi iskalniki zagotovijo ustrezna preglednost, pravičnost in učinkovite možnosti pravnih sredstev sprejel Uredbo 2019/1150.

Novela dopolnjuje že obstoječe naloge in pristojnosti Agencije (člen 12 ZPOmK-2), ki je po novem pristojna tudi za nadzor nad izvajanjem in administrativnim sankcioniranjem kršitev Uredbe 2019/1150 ter odloča kot prekrškovni organ o prekrških odgovornih oseb zaradi kršitve Uredbe 2019/1150.

Postopek izvajanja nadzora nad Uredbo 2019/1150 ureja novo 3.a poglavje (novi člen 78a ZPOmK-2) zakona. Določa smiselno uporabo določb, ki veljajo v postopku pri omejevalnih ravnanjih.

Novim pristojnostim primerno novela ZPOmK-2A dodatno ureja tudi sankcioniranje ponudnikov spletnih posredniških storitev (člen 85(4) ZPOmK-2). V primeru ugotovljene kršitve[4] jim lahko Agencija izreče (administrativno sankcijo v obliki enkratnega denarnega zneska v višini do 2 odstotkov njihovega letnega prometa v predhodnem poslovnem letu.

1.2. Uredba 2022/1925 – Akt o digitalnih trgih

Uredba 2022/1925 vzpostavlja enotna pravila regulacije digitalnih trgov na EU ravni s postavitvijo standardov za oblikovanje konkurenčnih, nediskriminatornih, odgovornih in poštenih digitalnih trgov. Namen Uredbe 2022/1925 je zagotoviti tekmovalnost in pravičnost trgov v digitalnem sektorju, še posebej za poslovne in končne uporabnike jedrnih platformnih storitev.

Dopolnjen člen 12 ZPOmK-2 Agenciji določa dolžnost sodelovanja in se usklajevanja z Evropsko komisijo glede postopkov iz Uredbe 2022/1925 in Agenciji podeljuje dodatne pristojnosti – da na lastno pobudo preiskuje primere morebitne neskladnosti s členi 5, 6 in 7 Uredbe 2022/1925 na ozemlju Republike Slovenije. Omenjeni členi določajo obveznosti t.i. vratarjev.

2. Določbe v zvezi z zaupnimi podatki

Novela pomembno dopolnjuje določbe glede razkritja podatkov.

Prvič, skladno z dopolnjenim členom 37 ZPOmK-2 lahko Agencija po novem podatke, s katerimi pride v stik pri izvajanju nalog, razkrije tudi Evropski komisiji in organom držav članic EU, pristojnim za varstvo konkurence tudi na podlagi postopkov, določenih v Uredbi 2019/1150 in Uredbi 2022/1925.

Drugič, dopolnjeni člen 38 ZPOmK-2 Agenciji izrecno omogoča zahtevati tudi podatke, ki so določeni kot zaupni in tajni. Izrecna zakonska podlaga za pridobivanje tajnih podatkov je za Agencijo zelo pomembna, saj državni organi, organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter druge osebe in organizacije s sklicevanjem na zaupnost podatkov ne bodo mogli zavrniti sodelovanja oziroma dostopa do (zaupnih) podatkov.

V luči omenjenih sprememb ZPOmK-2 tudi dodatno ureja pravico strank do pregleda dokumentov – spremenjeni člen 42(7) ZPOmK-2 določa, da mora Agencija pri razkrivanju zaupnih podatkov postopati skladno s členom 117(6) ZPOmK-2, ki sicer ureja razkritje podatkov v primeru odškodninskih sporov pred sodiščem. Rešitev daje Agenciji možnost izbire med več načinov varstva zaupnih podatkov in omogoča, da s tehtanjem interesov po varovanju zaupnih podatkov in potrebo po zagotavljanju pravice do obrambe ter varstva drugih interesov izbere najmanj invaziven ukrep.

3. Časovna omejitev predlaganja korektivnih ukrepov

Predlagateljeva možnost predlaganja korektivnih ukrepov je po novem časovno omejena – predlagati jih mora najkasneje v 45 delovnih dneh od izdaje sklepa o začetku t.i. druge faze pregleda koncentracije oziroma postopka podrobnejše presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence.[5]

Prepozne predloge korektivnih ukrepov sme Agencija obravnavati in sprejeti zgolj v primeru, če lahko na podlagi razpoložljivih podatkov jasno sklepa, da bodo predlagani korektivni ukrepi v celoti in nedvoumno odpravili ugotovljene pomisleke glede konkurence. Opisana določba lahko pomembno pripomore k hitrejši obravnavi zadev.

Nov člen 75(8) ZPOmK-2 Agenciji omogoča, da v primeru spremembe okoliščin, pomembnih pri izdaji odločbe, spremeni odločbo, ki določa korektivne ukrepe, če do spremembe ni prišlo zaradi ravnanja stranke.

4. Širitev omejitev uporabe podatkov iz vloge za poravnave

V skladu s spremenjenim členom 43 ZPOmK-2 se širi omejitev vpogleda v vlogo za poravnavo. S tem se dodatno poudarja pomen varovanja vlog za poravnavo in spodbuja stranke, da izkoristijo možnost vložitve vloge za poravnavo.

5. Dodatna olajševalna okoliščina pri odmeri globe odgovornim osebam

Skladno z spremenjenim členom 138 ZPOmK-2 je sedaj izrecno urejena tudi možnost, da se odgovorim osebam, ki so vložile izjavo za znižanje globe v okviru programa prizanesljivosti (ob izpolnitvi pogojev), to upošteva kot olajševalna okoliščina pri odmeri globe.

6. Druge spremembe

V nadaljevanju povzemamo še druge spremembe, ki so sicer pomembne, vendar ne prinašajo bistvenih novosti.

6.1. Zakonska podlaga za objavo podatkov o priglašeni koncentraciji

Z objavo začetka postopka se tretje osebe, ki imajo pravni interes za udeležbo v postopku, s postopkom seznanijo. Na podlagi seznanitve in objave se lahko osebe, ki izkažejo pravni interes, vključijo v postopek in podajo morebitne informacije v povezavi s koncentracijo.

Dopolnjen člen 69 ZPOmK-2 po novem vsebuje izrecno zakonsko podlago za objavo podatkov o priglašeni koncentraciji.

V praksi je Agencija podatke o priglašeni koncentraciji na spletni strani že objavljala (potreba po objavi je sicer izhajala iz določbe člena 40(3) ZPOmK-2), vendar je zaradi pomanjkanja izrecne zakonske podlage potrebovala soglasje priglasitelja. V luči zgornje spremembe soglasje več ne bo potrebno.

6.2. Izrecna zakonska podlaga za vložitev skrajšane in hipotetične prijave v okviru programa prizanesljivosti (ang. leniency programme)

Novela ZPOmK-2A je posega tudi na področje programa prizanesljivosti oz. v določbo člena 93 ZPOmK-2, ki ureja odpustitve in znižanja administrativne sankcije.

Vložitev skrajšane izjave zaradi prizanesljivosti in hipotetične izjave zaradi prizanesljivosti je doslej urejala zgolj Uredba o postopku odpustitve in znižanja administrativne sankcije podjetjem, ki so udeležena v kartelih.[6] Možnost vložitve skrajšane ali hipotetične izjave zaradi prizanesljivost je sedaj izrecno omenjena tudi v členih 93(5) in 93(6) ZPOmK-2.

Novo dodani člen 93(7) ZPOmK-2 ureja situacijo, kadar se izkaže, da je drugo podjetje že izpolnilo pogoje za odpustitev administrativne sankcije ali da podjetje ne izpolnjuje pogojev za njeno odpustitev oz. znižanje. Agencija o slednjem pisno obvesti podjetje. V takem primeru lahko podjetje umakne že razkrita dokazna sredstva, ki jih je razkrilo za namene lastne izjave zaradi prizanesljivosti. Kljub temu pa to Agenciji ne preprečuje, da bi take podatke in dokaze o kršitvi pridobila sama na podlagi svojih preiskovalnih pooblastil.

 

[1]     Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Ur. l. RS, št. 12/2024, »ZPOmK-2A«).

[2]     Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L, št. 186, »Uredba 2019/1150«).

[3]     Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (UL L, št. 265, »akt o digitalnih trgih« ali »Uredba 2022/1925«). Ang. Digital Markets Act.

[4]     Člen 85(4) ZPOmK-2 našteva 14 primerov kršitev, katerih naklepna oz. malomarna izvršitev je lahko sankcionirana s strani Agencije, in sicer 1. če ponudnik spletnih posredniških storitev ne zapiše pogojev uporabe storitev v preprostem in razumljivem jeziku ali ne omogoči enostavne dostopnosti poslovnim uporabnikom v vseh fazah njihovega poslovnega razmerja; 2. poslovnih uporabnikov ne obvesti o vseh predlaganih spremembah prek trajnega nosilca ali uveljavi predlagane spremembe pred iztekom roka za obveščanje; 3. ob omejitvi ali začasni onemogočitvi zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku ne predloži obrazložitve razlogov za tako odločitev; 4. ob ukinitvi zagotavljanja spletnih posredniških storitev v celoti določenemu poslovnemu uporabniku temu poslovnemu uporabniku vsaj 30 dni pred začetkom učinkovanja ukinitve ne predloži obrazložitve razlogov za tako odločitev; 5. v pogojih uporabe storitev ne določi glavnih parametrov za določanje razvrstitve in razlogov za relativni pomen teh glavnih parametrov glede na druge parametre; 6. ne določi glavnih parametrov, ki so posamično ali skupaj najpomembnejši za določanje razvrstitve, in relativnega pomena teh glavnih parametrov, tako da na spletnih iskalnikih navedenih ponudnikov zagotovi enostaven in javno dostopen opis v preprostem in razumljivem jeziku; 7. v svojih pogojih uporabe storitev ne navede opisa vrste pomožnega blaga in storitev, ki se ponujajo, ter opisa, ali in pod katerimi pogoji lahko poslovni uporabnik ponuja tudi svoje pomožno blago in storitve prek spletne posredniške storitve; 8. v pogoje uporabe storitev ne vključi opisa diferencirane obravnave; 9. uvede retroaktivne spremembe pogojev uporabe storitev; 10. v pogoje uporabe storitev ne vključi informacij o pogojih, pod katerimi poslovni uporabniki lahko prekinejo pogodbeno razmerje; 11. v pogoje uporabe storitev ne vključi opisa tehničnega in pogodbenega dostopa ali njegovega neobstoja, ki ga imajo poslovni uporabniki do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih; 12. razlogov za omejitev možnosti poslovnih uporabnikov, da ponujajo isto blago in storitve potrošnikom pod drugačnimi pogoji na druge načine kot prek navedenih storitev, ne vključi v svoje pogoje uporabe storitev in ne poskrbi, da so enostavno dostopni javnosti; 13. ne zagotovi notranjega sistema za obravnavo pritožb poslovnih uporabnikov; in 14. v svojih pogojih uporabe storitev ne določi dveh ali več mediatorjev, s katerimi je pripravljen sodelovati, da bi poskusil doseči dogovor s poslovnimi uporabniki o izvensodnem reševanju sporov.

[5]     Gre za sklep iz člena 70(4) ZPOmK-2.

[6]     Uredba o postopku odpustitve in znižanja administrativne sankcije podjetjem, ki so udeležena v kartelih (Uradni list RS, št. 157/22).