V začetku septembra 2025 je Državni zbor opravil prvo obravnavo predloga novele Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H).[1] Gre za predlog, ki prinaša več pomembnih sprememb: določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč, podvojitev odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, razširitev nabora investitorjev državnih namakalnih sistemov, predvsem pa uvaja spremembe in dopolnitve na področju agrofotovoltaike.[2]
Kako je opredeljena agrofotovoltaika?
Agrofotovoltaika pomeni postavitev in uporabo fotonapetostnih naprav na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe prostora na način, ki primarno omogoča uporabo kmetijskega zemljišča za kmetijsko pridelavo, sekundarno pa proizvodnjo in hrambo električne energije ter prenos energije do omrežja, pri čemer mora sončna svetloba v zadostni meri doseči pridelovalne rastline in s tem v največjem možnem obsegu zagotavljati kmetijsko proizvodnjo.
Kakšni so pogoji za postavitev agrofotovoltaike?
Spremenjeni 3.čc člen predloga določa pogoje za postavitev agrofotovoltaike. Ta bo dovoljena le na kmetijskih zemljiščih z boniteto do 35, ki so po evidenci dejanske rabe zemljišč uvrščena med kmetijska zemljišča v zaraščanju (ob pogoju, da se predhodno očisti in je na njem vzpostavljen trajni travnik) ali trajnih travnikih. Agrofotovoltaika bo morala biti zasnovana tako, da omogoča redno košnjo trave ali pašo živali, tip in način postavitve pa morata biti prilagojena reliefu in uporabi zemljišča. Posebna omejitev velja za območja zgrajenih ali predvidenih namakalnih sistemov, kjer postavitev ne bo dovoljena, ker bi lahko bistveno ovirala njihovo delovanje in načrtovanje. Podrobnejše pogoje bo določil še podzakonski akt – Pravilnik o podrobnejših pogojih za postavitev agrofotovoltaike.
Kljub tem omejitvam ZKZ-H uvaja možnost pilotnih projektov, ki bodo lahko potekali na vseh kmetijskih zemljiščih. Ti bodo namenjeni preučevanju možnosti kombinirane kmetijske pridelave in proizvodnje električne energije s pomočjo sončne energije. Ker za zdaj še ni podatkov o vplivu fotonapetostnih naprav na kmetijsko proizvodnjo, ZKZ-H njihove postavitve trenutno ne dopušča niti na rastlinjakih niti na pomožni kmetijsko-gozdarski opremi. Ta možnost se bo ponovno odprla šele po izvedbi pilotnih projektov, katerih rezultati bodo podlaga za morebitne prihodnje zakonske spremembe.
Za postavitev agrofotovoltaike bodo investitorji morali pridobiti odločbo Ministrstva za kmetijstvo in k vlogi priložiti elaborat, ki bo dokazoval izpolnjevanje pogojev. Postavitve bodo morale biti skladne tudi z občinskimi prostorskimi načrti. Za postavitev agrofotovoltaike brez odločbe ministrstva ali v nasprotju z njo so predvidene globe, ki se razlikujejo glede na status kršitelja – kaznovane so lahko pravne osebe (z višjimi zneski za srednje in velike družbe), samostojni podjetniki ter tudi njihove odgovorne osebe in posamezniki.
Sklepno
V juliju 2025 je bil v poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije predstavljen prvi slovenski pilotni projekt agrofotovoltaike, ki združuje pridelavo hrane in proizvodnjo električne energije iz sonca na istem kmetijskem zemljišču. Na manjših površinah jablanovih nasadov so postavili panele s sončnimi celicami s skupno močjo cca 52 kW.[3] Projekt preučuje vpliv različnih postavitev in svetlobnih prepustnosti panelov na rast sadnega drevja, fotosintezo, kakovost pridelka ter zaščito rastlin pred vremenskimi vplivi, kot so toča, pozeba in prekomerno sončno sevanje. Poseben poudarek je namenjen iskanju rešitev, ki omogočajo čim bolj usklajeno kmetijsko in energetsko rabo prostora.[4]
Razprava o agrofotovoltaiki tako ostaja odprta in se giblje med dvema temeljnima ciljema: varovanjem kmetijskih zemljišč kot omejenega naravnega vira, ki zagotavlja prehransko varnost, ter omogočanjem njihove delne rabe za doseganje ciljev energetske tranzicije. Predlagana ureditev poskuša vzpostaviti ravnotežje z določitvijo jasnih pogojev, omejitev in nadzorstvenih mehanizmov. Šele razvoj prakse in nadaljnje raziskave pa bodo pokazale, v kolikšni meri lahko agrofotovoltaika dejansko prispeva k trajnostnemu razvoju, ne da bi pri tem ogrozila kmetijska zemljišča.
[1] Dostopno na URL: https://shorturl.at/V8ZSA (20. 9. 2025).
[2] Predlog zakona dostopen na URL: https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/6b575227b35d3ec79aaeff5f86520d2883ea70d05443beed8a927536e96ff337 (20. 9. 2025).
[3] Zgonik S., Agrofotovoltaika: »Osenčenost je tudi prednost v ekstremno vročih sončnih dnevih« (2025), dostopno na URL: https://www.nas-stik.si/novice/podrobnosti-novice/agrofotovoltaika-187osencenost-je-tudi-prednost-v-ekstremno-vrocih-soncnih-dnevih171 (21. 9. 2025).
[4] Začetek prvega slovenskega projekta agrofotovoltaike v Brdu pri Lukovici, dostopno na URL: https://www.energetika-portal.si/nc/novica/n/zacetek-prvega-slovenskega-projekta-agrofotovoltaike-v-brdu-pri-lukovici/ (20. 9. 2025).
