29.4.2020
DEL
> Delovno pravo

PROTIKORONA PAKET – aktualni ukrepi za pomoč delodajalcem (POSODOBLJENO 29. 4. 2020)

Dne 28. 4. 2020 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo oziroma #protiKoronapaketa (#PKP1) ali tudi kar “mega zakona” (ZIUZEOP-A oz. novela #PKP1). #PKP1 je stopil v veljavo dne 11. 4. 2020. #PKP1 predvideva uvedbo novih ukrepov za ohranitev delovnih mest ter dopolnjuje obstoječe ukrepe po Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP). Novela #PKP1 uvaja dodatne omejitve za uveljavljanje ukrepov, podrobneje opredeljuje posamezne rešitve ter določa nekatere nove ukrepe. Novela bo pričela veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS (predvidoma 7. 5. 2020), pri čemer je za določene spremembe predvidena retroaktivna uporaba. Še preden je bil #PKP1 sploh objavljen, so se že pojavile razlage in pojasnila s strani institucij kot so FURS, MDDSZ in ZRSZ. V nadaljevanju povzemamo glavne predlagane ukrepe s področja dela, trenutno dostopna pojasnila s strani institucij ter podajamo odgovore oziroma naša razmišljanja na nekatera prva vprašanja, ki se ob tem pojavljajo. Sodne prakse seveda še ni. Spremembe, ki jih prinaša novela #PKP1, so zapisane z ležečo pisavo, izbrisano pa je besedilo, ki ni več relevantno. Dodana so pojasnila v zvezi s pravili državnih pomoči, ki vplivajo na ukrepe na delovnopravnem področju. Ker je glede določenih vprašanj še mnogo nejasnosti, ob tem pa se vsakodnevno pojavljajo nove razlage in pojasnila s strani pristojnih institucij, bomo ta prispevek tudi redno posodabljali. Dodatne pravne informacije redno objavljamo na naši spletni strani. Skupaj nam bo uspelo, ostanimo zdravi!

(OPOMBA: To je posodobljena različica prispevka, ki je bil objavljen dne 10. 4. 2020 in je na voljo na povezavi https://www.jadek-pensa.si/protikorona-paket-aktualni-ukrepi-za-pomoc-delodajalcem-posodobljeno-10-4-2020/.)

1. KATERE GLAVNE ZAČASNE UKREPE PREDLAGA #PROTIKORONAPAKET NA PODROČJU DELA?

Glavni ukrepi so, pod določenimi pogoji (več o njih pod vprašanji št. 2, 5 in 8):

  • polno povračilo nadomestil plač zaposlenih na začasnem čakanju iz razloga nezmožnosti zagotavljanja dela s strani delodajalca zaradi posledic epidemije novega korona virusa v višini 80 % osnove, ter oprostitev plačila prispevkov, vezanih na nadomestila plač, oboje do omejenega maksimalnega zneska (glej vprašanje št. 14);
  • polno povračilo nadomestil plače delavcem zaradi odsotnosti iz razloga višje sile v višini 80 % osnove ter oprostitev plačila prispevkov, vezanih na tovrstna nadomestila plač, oboje do omejenega maksimalnega zneska (glej vprašanje št. 14);
  • oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obveznost izplačila kriznega dodatka v višini 200 EUR za zaposlene, ki delajo;
  • Povračilo mesečnega kriznega dodatka izplačanega invalidom za invalidska podjetja
  • oprostitev plačila prispevkov za poklicno zavarovanje;
  • izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, verske uslužbence in kmete;
  • oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene, verske uslužbence, družbenike in kmete;
  • pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prvega dne odsotnosti dalje.

2. ALI UKREPI, KI JIH PREDVIDEVA #PKP, PREDSTAVLJAJO DRŽAVNO POMOČ?

Da, ukrepi pomoči delodajalcem po #PKP1 predstavljajo državno pomoč, ki se sme dodeljevati samo v skladu s predpisi EU in po predhodni odobritvi državne sheme s strani Evropske komisije, npr. na podlagi Začasnega okvirja za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID – 19 (»Začasni okvir«).

Novela #PKP1 sledi smernicam, določenim v Začasnem okvirju, in določa dve ključni dodatni omejitvi pri dodeljevanju pomoči:

  • do pomoči ne bodo upravičena podjetja, ki so bila dne 31. 12. 2019 že podjetja v težavah skladno z zakonodajo EU in
  • skupni znesek, ki ga prejme posamezno podjetje načeloma ne sme preseči 800.000 EUR bruto (pred odbitkom davkov ali drugih dajatev).V slednjo kapico se načeloma vštevajo vsa nepovratna sredstva državne pomoči po #PKP1.

3. KATERO PODJETJE JE PODJETJE V TEŽAVAH?

Podjetje v težavah je skladno z definicijo t. i. Splošne uredbe o skupinskih izjemah (Uredba Komisije (EU) št. 651/2015) podjetje, za katero velja vsaj ena od naslednjih okoliščin:

  • družba z omejeno odgovornostjo (razen, med drugim, mala in srednja podjetja (»MSP«), ki obstajajo manj kot tri leta), v kateri je zaradi nakopičenih izgub izginila več kot polovica vpisanega osnovnega kapitala;
  • če je podjetje v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali če v skladu z nacionalno zakonodajo izpolnjuje merila za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov;
  • če je podjetje prejelo pomoč za reševanje in posojila še ni vrnilo ali prekinilo jamstva ali če je podjetje prejelo pomoč za reševanje / prestrukturiranje in je še vedno predmet načrta prestrukturiranja;
  • če je v primeru podjetja, ki ni MSP, v zadnjih dveh letih knjigovodsko razmerje med dolgovi in lastnim kapitalom večje od 7,5 in razmerje med dobičkom podjetja pred obrestmi in davki (EBIT) in kritjem obresti nižje od 1,0.

4. KAJ VSE JE VKLJUČENO V MAKSIMALNI ZNESEK 800.000 EUR?

Maksimalni znesek 800.000 EUR bruto se nanaša na celotno prejeto pomoč v obliki neposrednih nepovratnih sredstev, vračljivih predplačil, davčnih ali plačilnih ugodnosti na podlagi interventnih ukrepov COVID-19. To pomeni celotni znesek oprostitve PIZ, povračilo nadomestil zaposlenim na čakanju, oprostitve plačil prispevkov za tiste na čakanju, kot tudi oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico.

Pri izračunu skupnega zneska prejete pomoči se torej vštevajo tudi morebitne ostale prejete DP na podlagi interventnih zakonov v času epidemije. Izrecno pa je dovoljeno kumuliranje zneskov dodelitve pomoči de minimis in pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah – oboje lahko dodeli država brez predhodne odobritve Evropske komisije v skladu z zadevnima uredbama Evropske komisije. Prav tako se v kapico ne vštevajo ukrepi pomoči v obliki poroštva države za odložene kreditne obveznosti. V kapico se tudi ne všteva morebitna državna pomoč, ki bi jo država uvedla za povračilo škode zaradi epidemije posebej prizadetih podjetij / sektorjev (po členu 107(2)(b) PDEU) – razumeti je, da država to namerava, vendar uredba Vlade s tem v zvezi še ni bila sprejeta ter predložena Evropski komisiji v predhodno odobritev.

5. KAJ SE ZGODI, ČE SKUPNI ZNESEK PREJETIH SREDSTEV PRESEŽE 800.000 EUR? BO TREBA V TEM PRIMERU PREJETO POMOČ VRAČATI?

V zvezi z opisano omejitvijo najvišjega zneska pomoči sta za predvideni dve izjemi. Do državne pomoči za sofinanciranje plač nad 800.000 EUR so upravičena velika podjetja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:

  • ohranitev delovnih razmerij zaposlenih, za katere je dodeljena pomoč, za celotno obdobje prejemanja sredstev;
  • višina pomoči ne sme preseči 80 % mesečne bruto plače na zaposlenega;
  • dodelitev pomoči le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve oz. zmanjšanja poslovanja kot posledice izbruha COVID-19.

Prav tako so do pomoči nad maksimalnim zneskom upravičena tudi velika podjetja, ki dokažejo, da je dejansko nastala škoda zaradi izbruha COVID-19 presegla skupni znesek nadomestil plače in oprostitve prispevkov po tem zakonu. Predvideno je, da Vlada Republike Slovenije z uredbo podrobneje predpiše metodologijo ocenjevanja škode, pogoje in postopek dodelitve javnih sredstev, vendar bo takšno pomoč predhodno morala odobriti Evropska komisija.  

Pri tem pa iz besedila novele #PKP1 ni jasno, ali in na kakšen način je predvideno vračanje državne pomoči, kadar znesek oprostitve prispevkov preseže 800.000 EUR, družba pa ne izpolnjuje zgoraj navedenih pogojev. Po našem razumevanju bodo morala podjetja, ki bodo ugotovila, da so prejela državno pomoč, pa ne izpolnjujejo pogojev za njeno pridobitev, o tem seznaniti FURS, ki bo o vrnitvi državne pomoči izdal odločbo. Pri tem novela #PKP1 sicer predvideva, da naj bi začele teči zamudne obresti šele od poteka roka za vračilo skladno z odločbo FURS, kar pa po našem verjetno ni skladno s pravili EU glede državnih pomoči (brezobrestno financiranje države bi lahko pomenilo nov ukrep državne pomoči, ki ni nujno skladen s predpisi EU o državnih pomočeh).

Navedeno je problematično predvsem z vidika oprostitve prispevkov PIZ, za delavce, ki delajo, in obveznosti izplačila kriznega dodatka. Glede na to, da oprostitev plačila PIZ prispevkov in obveznost plačevanja kriznega dodatka nastopita avtomatično po #PKP1  in torej nista pogojena z upravičenostjo do državne pomoči, bo obveznost plačila kriznega dodatka veljala tudi v primeru, če bo družba z oprostitvami PIZ prispevkov presegla prag 800.000 EUR in bi morala državno pomoč torej vračati.

Pri tem menimo, da bi se lahko štelo, da se za del izplačanega kriznega dodatka zaposlenim zmanjšuje znesek državne pomoči, ki jo prejme podjetje, saj v tem delu oprostitev PIZ delodajalci dejansko prenesejo na zaposlene. .

6. KAKO LAHKO DELODAJALEC DOKAŽE, DA JE POMOČ UVELJAVIL ZA ZAPOSLENE, KI BI BILI SICER ODPUŠČENI?

Menimo, da je pogoj dodelitve pomoči le za zaposlene, ki bi bili sicer odpuščeni zaradi prekinitve oz. zmanjšanja poslovanja kot posledice izbruha COVID-19 izpolnjen v primeru delavcev, ki so na čakanju zaradi poslovnega razloga, ki je posledica izbruha COVID-19. V tem primeru je delavec namreč napoten na čakanje na delo s strani delodajalca z namenom ohranitve zaposlitve in je torej že sam namen instituta čakanja na delo skladno z ZDR-1 skladen z zakonskim pogojem ohranjanja zaposlitve.

Odprto ostaja vprašanje, na kakšen način bo ta pogoj treba dokazovati za delavce, ki so na čakanju zaradi višje sile. Glede njih  menimo, da delodajalci verjetno ne bodo mogli dokazati, da bi bili delavci, v kolikor jih država ne bi oprostila plačil PIZ, odpuščeni.

7. V KATEREM OBDOBJU BODO VELJALI UKREPI IZ NOVEGA #PROTIKORONAPAKETA?

Ukrepi iz novega #PKP1 načeloma veljajo od 13. marca do 31. maja 2020, pri čemer zakon predvideva možnost 30-dnevnega podaljšanja začasnega trajanja ukrepov, če do 15. maja 2020 epidemija COVID-19 ne bo preklicana.

Z novelo #PKP je izrecno določeno, da so delodajalci oproščeni plačila vseh prispevkov zaposlenih na čakanju na delo in plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ter dolžni izplačati krizni dodatek) v obdobju veljavnosti ukrepov (glej vprašanje št. 25).

8. KDO JE UPRAVIČEN DO UVELJAVLJANJA POVRAČILA NADOMESTIL PLAČ DELAVCEV NA ČAKANJU?

Do uveljavljanja povračila nadomestil plač delavcev na čakanju so upravičeni delodajalci, ki:

  • začasno ne morejo zagotavljati dela zaradi koronavirusa; in
  • bodo utrpeli upad prihodkov za več kot 10 % glede na leto 2019 – v kolikor bo iz predloženega letnega poročila kazalo drugače, bo potrebno naknadno vrniti celotno prejeto pomoč.

V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma v letu 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:

  • več kot 10% znižanje povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019 ali
  • več kot 10 % znižanje povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2020 glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020.

Delodajalci, ki imajo status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije, lahko uveljavljajo povračilo nadomestil plač delavcev na čakanju, čeprav ne izpolnjujejo zgornjih pogojev.

Pravice ne more uveljavljati:

  • neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020.

9. KAJ PA V PRIMERU VIŠJE SILE?

Odsotnost iz naslova višje sile se v pripadajoči višini nadomestila plač delavcev izenačuje s čakanjem na delo, in sicer bo tudi nadomestilo plače iz naslova odsotnosti zaradi višje sile določeno in izplačano v višini 80 % osnove (ne več 50 %).

Tudi povračilo nadomestil plač delavcev, odsotnih zaradi višje sile, bo skladno s #PKP1 lahko uveljavljal delodajalec, ki bo izpolnjeval pogoje za uveljavljanje povračila nadomestil plač delavcev na čakanju, kot so pojasnjeni v vprašanju št. 3, in ki bo hkrati izjavil, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami, in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

Nov zakon tako dejansko določi definicijo višje sile za potrebe tega predpisa, tj. odsotnost zaradi obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

10. KAKŠNE OBVEZNOSTI MORA DELODAJALEC IZPOLNJEVATI NAPREJ, DA MU PRIPADAJO ZAČASNI UKREPI PO #PROTIKORONA PAKETU?

Poleg izpolnjevanja pogojev navedenih pod vprašanjem št. 3 je pomembno še, da pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
  • če je nad njim uveden postopek stečaja.

Nadalje #PKP1 določa, da mora delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva, prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije v obdobju:

  • prejemanja sredstev in
  • po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Novela #PKP1 določa, da bo moral delodajalec, ki je uveljavil povračilo nadomestila plač in oprostitev plačila prispevkov delavcev na začasnem čakanju na delo, prejeta sredstva vrniti, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, če od uveljavitve tega zakona dalje v letu 2020 oz. za leto 2020 pride do delitve dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu oziroma nagrad poslovodstvu.

Navedena omejitev ne velja za delodajalce, ki bodo oproščeni plačila prispevkov PIZ za delavce, ki delajo in ki bodo izplačali krizni dodatek ter za delodajalce, ki bodo uveljavljali povračilo nadomestila plače za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile.

11. KAKŠNE SO OBVEZNOSTI DELODAJALCA V ČASU IZPLAČEVANJA NADOMESTIL?

V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače imajo delodajalci naslednje obveznosti:

  • izplačevanje nadomestil plače (zmanjšanih za prispevke),
  • prepoved odrejanja nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,predhodno obveščanje ZRSZ, če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, oziroma z dnem prenehanja odsotnosti, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile.

Če delodajalec ne bo izpolnjeval teh obveznosti, bo dolžan prejeta sredstva vrniti v trikratnem znesku.

12. ALI MORA BITI ZA UVELJAVLJANJE POVRAČILA NADOMESTIL PLAČ DELAVCEV NA ČAKANJU NA DELO ZARADI NEZMOŽNOSTI ZAGOTAVLJANJA DELA PO NOVEM #PROTIKORONAPAKETU IZPOLNJEN POGOJ NAJMANJ 30% ZAPOSLENIH NA ČAKANJU NA DELO?

Ne.

13. ALI JE MOŽNOST ODPUŠČANJA OMEJENA?

Iz zakona ne izhaja izrecna obveznost delodajalca, da poda zavezo, da v obdobju vključenosti v ukrep ali določeno obdobje kasneje ne bo odpuščal delavcev, vsaj do zneska prejetih pomoči do 800.000 EUR.

Iz obrazložitve predloga nekaterih členov sicer izhaja, da naj delodajalce ne bi smeli odpuščati v času vključenosti v ukrep, ampak besedilo samih členov tega ne vsebuje, zato se zdi, da gre pri obrazložitvah za starejše ali delovne verzije zakona, ki niso bile ustrezno prilagojene besedilu zakona kot je bil sprejet.

Zakon prav tako določa, da se v času trajanja začasnih ukrepov po tem novem zakonu določbe ZIUPPP ne uporabljajo, iz česar je moč zaključiti, da v času ukrepov po #PKP1 ni obveznosti ohranitve zaposlitve in prepovedi odpuščanja, ki je sicer predvidena z ZIUPPP.

Pri tem pa opozarjamo, da pogoj ohranjanja zaposlitve predpisan za primere velikih podjetji, ki bi se potegovala za državno pomoč v znesku nad 800.000 EUR. Več o tem si lahko preberete pod vprašanji št. 2, 5 in 6.

14. KAKŠNE SO GLAVNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCA V ČASU ČAKANJA NA DELO PO #PKP1? JE MOGOČE ROTIRANJE DELAVCEV NA ČAKANJU?

Delavec mora biti na čakanje na delo napoten pisno. Ob tem se šteje, da je elektronska oblika (torej e-mail) enakovredna pisni obliki, če so podatki v elektronski obliki dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo. V pisnem napotilu mora biti določen čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višina nadomestila plače.

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico (prej: obveznost), da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni (prej: zaporednih dni) v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

Spremenjeno besedilo določbe, iz katere je izpuščena beseda »zaporednih«, dopušča možnost razlage, da ima delavec pravico vrnitve na delo za največ 7 dni v tekočem mesecu. Menimo, da takšna razlaga ni skladna z namenom tega ukrepa, niti ne izhaja iz splošne ureditve v ZDR-1.

Po drugi strani bi bilo mogoče spremenjeno določbe razumeti tudi na način, da še vedno dopušča pozivanje na delo v večjem obsegu, pri čemer bi bilo treba v primeru, če se delavec vrne na delo za več kot 7 dni, vložiti novo vlogo po tem zakonu. V tem delu zakonsko besedilo ni jasno. V skladu z namenom institut, menimo, da bi zakon veljalo razlagati v smeri, da so rotacije dopustne brez zgornje omejitve števila dni, za katere se lahko delavec vrne na delo v posameznem mesecu. Spremljali bomo pojasnila pristojnih institucij in ta prispevek ustrezno posodabljali.

15. ALI SO PREDVIDENE KAKŠNE OMEJITVE IZPLAČIL NADOMESTIL PLAČ ZA ČAS ČAKANJA NA DELO IN ČAS ODSOTNOSTI ZARADI VIŠJE SILE PO NOVEM #PROTIKORONAPAKETU? ALI JE MOGOČE IZPLAČATI VIŠJE NADOMESTILO?

Zakon določa, da nadomestilo plače za čas čakanja na delo in čas odsotnosti zaradi višje sile v višini 80% osnove, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji. Delodajalec je torej omejen samo z najnižjim zneskom, sicer pa izplačuje nadomestila normalno, v višini 80% od osnove za izračun nadomestila, kot je določeno z Zakonom o delovnih razmerjih za začasno odsotnost z dela zaradi čakanja na delo iz poslovnega razloga.

Pomembno pa je, da bo delodajalec dobil s strani države povračilo izplačanega nadomestila samo v višini, ki ne presega višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec, zmanjšanega za prispevke zavarovanca.

Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

16. KAKO JE Z OPROSTITVIJO PRISPEVKOV DELAVCEV NA ČAKANJU IN ZAČASNO ODSOTNIH DELAVCEV ZARADI VIŠJE SILE?

Delodajalec je oproščen plačila prispevkov za delavce, ki so na čakanju ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, za vsa socialna zavarovanja od nadomestil plače od 13. marca do 31. maja, vendar največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019. Država bo torej zagotovila plačilo prispevkov za socialna zavarovanja tako za prispevke delavcev kot za prispevke delodajalcev v omejeni višini.

Nasprotno, pa bo delodajalec dolžan odvesti in obračunati pripadajoče davke. V zvezi s plačilom davkov (tudi akontacije dohodnine), pa ima delodajalec možnost prositi za odlog. Več o tem si lahko preberete tukaj.

Zakon pa ni jasen glede tega, ali bo moral delodajalec vseeno plačati razliko v višini prispevkov, ki jih bo pokrila država, v primeru, ko bo izplačal višje nadomestilo od višine povprečne plače za leto 2019.

17. KAKŠEN JE POSTOPEK UVELJAVLJANJA POVRAČIL NADOMESTIL PLAČ?

Delodajalec bo lahko uveljavljal pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo bo vložil v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.

Vlogo bo lahko vložil tudi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, in sicer v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravic po zakonu. V takem primeru bo delodajalec lahko uveljavljal povračila nadomestil za nazaj, in sicer od 13. marca 2020 dalje.

Vlogi bo treba priložiti:

  • v primeru uveljavljanja povračila nadomestila zaradi višje sile izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih vzrokov, ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače, ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti delavcev zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej;
  • v primeru uveljavljanja povračila nadomestil za začasno čakanje na delo izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo, da začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

Zavod RS za zaposlovanje bo o vlogi odločil v roku osem dni s sklepom.

18. KAJ LAHKO STORI DELODAJALEC, KI JE ZAMUDIL ROK ZA ODDAJO VLOGE?

Novela #PKP1 podaljšuje rok za vložitev vloge in sicer lahko delodajalci, ki so delavce napotili na čakanje oziroma pri katerih delavci niso delali zaradi višje sile že pred uveljavitvijo #PKP1 pa niso pravočasno vložili vloge za povračilo nadomestila plač (tj. v 8 dneh po uveljavitvi #PKP1), vlogo vložijo v 8 dneh od uveljavitve novele. Iz besedila novele ne izhaja, da bi imel enako možnost tudi delodajalec, ki je delavce sicer napotil na čakanje po uveljavitvi #PKP1 in je zamudil rok za vložitev vloge (tj. osem dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo).

19. KAKO BODO OBRAVNAVANE VLOGE, KI SO BILE VLOŽENE PRED NOVELO #PKP1?

Predvideno je, da se postopki, začeti na podlagi vlog, ki so bile vložene pred uveljavitvijo novele #PKP1,  dokončajo v skladu s prvotno veljavnim besedilom zakona, razen, če bi bilo dokončanje postopka v skladu z novelo ugodnejše za vlagatelja. Za ugodnejšo rešitev velja tista, ki ne bi povzročila postopka vračila državne pomoči.

Pri tem ni jasno, ali se bo z uporabo tega pravila mogoče izogniti izpolnjevanju dodatnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati veliko podjetje, ki  prejme pomoč nad 800.000 EUR (glej vprašanje št. 2). Glede na to, da omejitev izvira iz Začasnega okvira, na podlagi katerega je Evropska komisija odobrila slovensko shemo pomoči, in evropske zakonodaje, vezane na državne pomoči menimo, da bo treba navedeno omejitev vseeno spoštovati, se bodo pa tudi za zneske pred uveljavitvijo novele #PKP1 lahko uporabljale izjeme za velika podjetja , rešitev za morebitne že odobrene pomoči v presežnem znesku pa iskati v okviru drugih izjem, ki jih dopušča pravo EU (npr. pomoči de minimis (načeloma zneski do 200,000 EUR v treh poslovnih letih), pomoči za povračilo škode zaradi epidemije najbolj prizadetim podjetjem, če bo država sprejela dodatne predpise in jih bo Evropska komisija odobrila npr. po členu 107(2)(b) PDEU)).

20. KDAJ BO DELODAJALEC DOBIL POVRNJENO IZPLAČANO NADOMESTILO?

Povračilo se bo izplačevalo mesečno, v sorazmernem delu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila. Dikcija je nekoliko nejasna in se lahko razlaga na način, da pride do enomesečnega zamika. Mesec izplačila nadomestila plače je naslednji mesec, torej npr. maj za aprilsko delo. 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila, bi tako lahko bil junij.

21. KAKŠNA JE VIŠINA NADOMESTILA V PRIMERU, DA DELAVEC NE DELA ZARADI VIŠJE SILE (VARSTVO OTROK, UKINITEV JAVNEGA PREVOZA), ČE DELODAJALEC NE BI KORISTIL UGODNOSTI PO #PKP1? ALI SE PLAČA 50 % NADOMESTILO SKLADNO Z ZDR-1 ALI 80 % PO #PKP1?

#PKP1 višino nadomestila za odsotnost zaradi višje sile izenačuje z odsotnostjo zaradi čakanja na delo (tj. 80 %).

Menimo, da v tem delu #PKP1 velja kot specialni predpis in je potrebno v primeru odsotnosti zaradi višje sile , ki nastane zaradi varstva otrok, ukinitve javnega prevoza ter zaprtja mej, v času veljavnosti #PKP1 izplačevati 80 % nadomestilo (in ne 50 %, kot to sicer velja po ZDR-1).

Novela #PKP1 izrecno določa, da imajo da imajo vsi delavci, ki v času trajanja interventnih ukrepov ne delajo zaradi začasnega čakanja na delo ali višje sile, pravico do nadomestila plače skladno s #PKP1 (tj. 80 % oziroma najmanj v višini minimalne plače). Iz obrazložitve predloga novele izhaja, da navedeno velja tudi za delavce, katerih delodajalci ne bodo upravičeni do povračila nadomestila plače.

22. V KAKŠNEM RAZMERJU STA #PKP1 IN ZIUPPP?

#PKP1 ne razveljavlja določb ZIUPPP, predvideva pa, da se določbe ZIUPPP, ki se nanašajo na pravico do delnega povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo, v času trajanja začasnih ukrepov iz novega #PKP1 ne uporabljajo.

To v praksi pomeni, da bo mogoče za čas od 13. marca 2020 in do preteka začasnih ukrepov #PKP1 (predvidoma do 31. maja oziroma 30. junija 2020) uveljavljati povračilo nadomestil plač zaposlenih na čakanju po določbah #PKP1, v času po preteku veljavnosti začasnih ukrepov #PKP1 pa bo mogoče povračilo nadomestil plač zaposlenih na čakanju uveljavljati po določbah ZIUPPP.

23. ALI BO TREBA ZA UVELJAVLJANJE POVRAČILA NADOMESTIL PLAČ DELAVCEV NA ČAKANJU PO ZIUPPP IN PO NOVEM #PKP1 ODDATI DVE LOČENI VLOGI?

Ne. Začasne ukrepe po obeh predpisih je možno uveljavljati z eno vlogo na Zavod RS za zaposlovanje. V obdobju trajanja začasnih ukrepov iz novega #PKP1 se bodo vse vloge za uveljavljanje delnega povračila plač delavcem na začasnem čakanju na delo obravnavale v skladu z določbami novega #PKP1, tudi če je bila vloga že oddana po določbah ZIUPPP v obdobju od vključno 29. marca 2020 do uveljavitve novega #PKP1.

24. ZA KAKŠNO OBDOBJE SO DELAVCI LAHKO NAPOTENI NA ČAKANJE NA DELO ZA UPRAVIČENOST DELODAJALCA DO POVRAČILA SREDSTEV?

Delavci so lahko napoteni na čakanje najdlje do 31. maja 2020. Če epidemija ne bo preklicana do 15. maja 2020, se navedeni rok podaljša za 30 dni.

25. KAKO JE Z OPROSTITVIJO PLAČILA PRISPEVKOV ZA DELAVCE, KI DELAJO? ZA KATERO OBDOBJE JE TREBA IZPLAČATI KRIZNI DODATEK?

#PKP1 predvideva delno oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in določa krizni dodatek. Za ta ukrep ni predvideno izpolnjevanje pogoja znižanih prihodkov v letu 2020. Prav tako so do oprostitve plačil prispevkov PIZ (ki mu sledi obveznost izplačila kriznega dodatka) upravičeni tudi delodajalci, ki bodo delili dobiček, kupovali lastne delnice ali lastne poslovne deleže in izplačevali dodatke za poslovno uspešnost, saj je z novelo #PKP1 ta ukrep izvzet iz omejitve po členu 99 #PKP1.

Nov zakon tako predvideva, da so delodajalci za vse delavce, ki so obvezno zavarovani na podlagi delovnega razmerja, oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v obdobju veljavnosti ukrepov (tj. od 13. marca do 31. maja 2020, z možnostjo 30-dnevnega podaljšanja). Ukrep oprostitve prispevkov velja tudi za delo v obdobju od 13. marca do 31. maja 2020, torej tudi za marčevsko plačo, ki se izplača v aprilu.

Delodajalec bo tako še vedno plačeval prispevke za zdravstveno zavarovanje, za brezposelnost in za starševsko varstvo. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa v tem času v celoti plačuje država. Z novelo #PKP1 je izrecno določeno, da je delodajalec po tej shemi oproščen tako plačila prispevka zavarovanca (prispevek se samo obračuna in odtegne) in plačila prispevka delodajalca (prispevek se samo obračuna).

Ti delodajalci pa na drugi strani vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače (približno 2800 EUR bruto), izplačajo ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Krizni dodatek se tudi ne všteva v letno odmero dohodnine. Za mesec marec se izplača krizni dodatek v sorazmerni višini za delo od 13. 3. 2020 dalje.

Do oprostitve plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo, pa niso upravičeni neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, ki spadajo v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti in imajo več kot 10 zaposlenih na dan 13. marca 2020.

Oprostitev plačila prispevkov se prizna tudi za tiste delavce, ki so na dopustu in prejemajo nadomestilo plače ali tiste, ki so na bolniški, v breme delodajalca.  Do kriznega dodatka pa so delavci upravičeni le za čas, ko dejansko delajo, ne pa v času odsotnosti zaradi čakanja na delo, letnega dopusta ali bolniške. Novela #PKP1 določa, da za praznik in drug dela prost dan delavcu pripada krizni dodatek, če bi na ta dan dejansko delal. Zakon je v tem delu nejasen, saj se krizni dodatek že v svoji osnovi plačuje le delavcem, ki dejansko delajo.

26. ALI SE DELODAJALEC LAHKO ODLOČI, DA NE BO UVELJAVLJAL OPROSTITVE PLAČILA PRISPEVKOV ZA ZAPOSLENE, K DELAJO? MORAJO KRIZNI DODATEK IZPLAČATI VSI DELODAJALCI V ZASEBNEM SEKTORJU?

Oprostitev prispevkov in obveznost izplačila kriznega dodatka za zaposlene, ki delajo, avtomatsko velja za vse delodajalce v zasebnem sektorju (razen omenjene izjeme za finančne in zavarovalniške dejavnosti). Delodajalcem torej ni zgolj omogočena možnost uveljavljanja tega ukrepa, pač pa ukrep velja avtomatično. Skladno z navedenim je plačilo kriznega dodatka obveznost vseh delodajalcev v zasebnem sektorju in ne le tistih, ki bodo uveljavljali oprostitev plačila prispevkov.

Z novelo #PKP1 je ta ukrep izvzet iz omejitve iz člena 99 #PKP1, torej so do oprostitve plačil prispevkov PIZ in kriznega dodatka upravičeni tudi delodajalci, ki bodo delili dobiček, kupovali lastne delnice ali lastne poslovne deleže in izplačevali dodatke za poslovno uspešnost poslovodstvu.

27. ALI KRIZNI DODATEK PRIPADA TUDI TISTIM, KI DELAJO OD DOMA?

Delodajalec mora izplačati krizni dodatek vsem zaposlenim, ne glede na to ali delajo od doma ali v prostorih delodajalca, in njihova zadnja izplačana mesečna bruto plača ni presegla trikratnika minimalne plače oziroma cca 2800 EUR bruto.

28. KAKO JE S PRISPEVKI ZA POKLICNO ZAVAROVANJE?

Skladno z novelo #PKP1 so delodajalci,  ki zaposlujejo delavce na delovnih mestih, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, oproščeni plačila prispevkov za poklicno zavarovanje od plač oziroma nadomestil plač za obdobje veljavnosti ukrepov iz #PKP1.

29. KAKO PA JE Z NADOMESTILOM ZA ODSOTNOSTI IZ ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV?

Za delavce, ki so začasno zadržani z dela iz zdravstvenih razlogov od dneva uveljavitve zakona do prenehanja razlogov za ukrepe po #PKP1, vendar najdlje do 31. maja 2020, se nadomestilo krije v breme zavoda za zdravstveno zavarovanje od prvega dneva odsotnosti dalje.

 

no-avatar
Avtorji: Janja Zaplotnik, LL.M., Partnerka, Iris Pensa, Starejša odvetnica, Nina Bakovnik, LL.M., Odvetniška pripravnica, Aida Šabić, Odvetniška pripravnica